Jedro

Zahtevek za plačilo odškodnine je predlagatelj že od vsega začetka uveljavljal samo proti Republiki Sloveniji in je navedel, da je zaplenjena hiša stala na parc. št. 653 oziroma sedaj na parc. št. 50 vpisani pri vl. št. 1132 k.o... in je bila podrta. Zato je zanjo zahteval plačilo odškodnine samo od Republike Slovenije, ki je po četrtem odstavku 145.b člena ZIKS zavezana za plačilo odškodnine v delnicah, obveznicah in v denarju.

Sodišče prve stopnje je z delnim sklepom odločilo samo o razmerju med predlagateljem in prvo nasprotno udeleženko. O predlagateljevem zahtevku proti drugi nasprotni udeleženki še ni odločilo in ko bo sodišče odločilo o razmerju med predlagateljem in drugo nasprotno udeleženko, bo slednja upravičena do pravnega sredstva. Tedaj bo moralo ponovno odločiti o predhodnem vprašanju.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z delnim sklepom odločilo o tistem delu predlagateljevega zahtevka, ki se nanaša na plačilo odškodnine za hišo s prizidkom, brez pripadajočega stavbnega zemljišča na parc. št. 653, vpisanega v vl. št. 132 k.o... Hiša je bila zaplenjena upravičencu J. M. na podlagi sodbe Vojaškega sodišča ... z dne 28.8.1945 in sodišče je prvi nasprotni udeleženki Republiki Sloveniji naložilo povrnitev vrednosti v znesku 84.862,33 nemških mark v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izdaje odločbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje do plačila.

Proti tej odločitvi se nista pritožila niti predlagatelj, niti prva nasprotna udeleženka, pač pa druga nasprotna udeleženka Mestna občina ... Sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrglo, češ da ni dovoljena, ker jo je vložila oseba, ki nima te pravice.

Proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je postal pravnomočen delni sklep sodišča prve stopnje, je druga nasprotna udeleženka vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Predlaga razveljavitev sklepa sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v ponovno odločanje. Meni, da ji sodišče druge stopnje odreka pravni interes za vložitev pritožbe. Toda po učenju S. Trive in J. Juharta je pravni interes procesna predpostavka, ki jo je treba široko razlagati in omogočiti pritožbo tudi tisti stranki, ki svoje pravice iz materialno pravnega razmerja le zatrjuje, čeprav se bo na koncu morebiti izkazalo, da stranki te pravice ne pripadajo. Ustavno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije je treba priznati vsakomur, ki je s prvostopenjsko odločbo prizadet glede svojih pravic in koristi, ne glede na to, ali je bil stranka v postopku, v katerem je prišlo do kršitve njegovih pravic. Druga udeleženka trdi, da ima pravni interes, ker prva nasprotna udeleženka po četrtem odstavku 145. člena ZIKS lahko uveljavlja povrnitev plačane odškodnine od samoupravne lokalne skupnosti, če je ta odklonila vrnitev premoženja v nasprotju s tretjim odstavkom 145. člena ZIKS. Pravni interes ima tudi zato, ker je sodišče prve stopnje z delnim sklepom odločilo tudi o temelju vračanja in deloma tudi o obsegu vračanja zemljišča s parcelno št. 653 oziroma sedaj parc. št. 50, pri vložku št. 1132 k.o..., ki je naravna znamenitost in sodi v krajinski park. Končno ima druga nasprotna udeleženka pravni interes tudi iz drugih razlogov, saj je izvedenka v cenitvi upoštevala tudi odškodnino za zemljišče in ne le za porušene objekte. Zaradi tega bo predlagatelj neutemeljeno obogaten, saj bo poleg odškodnine za objekt prejel tudi odškodnino za zemljišče, katerega vrnitev zahteva v naravi.

Po 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št 36/04 - uradni prečiščeno besedilo), ki se uporablja v zvezi s prvim odstavkom 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS, Uradni list SRS, št. 17/78-RS št. 59/02) in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Uradni list SRS, št. 30/86-RS, št. 55/92), je bila revizija poslana ostalim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili, in naknadno še Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije se strinja, da je treba spoštovati v 25. členu Ustave Republike Slovenije zagotovljeno pravico do pravnega sredstva, vendar vse ob svojem času. Druga nasprotna udeleženka je namreč sodelovala v postopku, v katerem je predlagatelj uveljavljal več zahtevkov proti različnim nasprotnim udeležencem. Zahtevek za plačilo odškodnine je predlagatelj že od vsega začetka uveljavljal samo proti Republiki Sloveniji in je navedel, da je zaplenjena hiša stala na parc. št. 653 oziroma sedaj na parc. št. 50 vpisani pri vl. 1132 k.o... in je bila podrta. Zato je zanjo zahteval plačilo odškodnine samo od Republike Slovenije, ki je po četrtem odstavku 145.b člena ZIKS zavezana za plačilo odškodnine v delnicah, obveznicah in v denarju. Sodišče prve stopnje je z delnim sklepom odločilo samo o razmerju med predlagateljem in prvo nasprotno udeleženko. O predlagateljevem zahtevku proti drugi nasprotni udeleženki še ni odločilo in ko bo sodišče odločilo o razmerju med predlagateljem in drugo nasprotno udeleženko, bo slednja upravičena do pravnega sredstva. Zato je sodišče druge stopnje pravilno ravnalo, ko je v tej fazi postopka zavrglo pritožbo druge nasprotne udeleženke zaradi pomanjkanja pravnega interesa po tretjem odstavku 343. člena ZPP, saj Mestna občina ... (še) nima pravnega interesa za pritožbo.

Revizijski pomislek druge nasprotne udeleženke, češ da lahko delni sklep, s katerim je sodišče odločilo o zahtevku za plačilo odškodnine v obveznicah in v tolarski protivrednosti med predlagateljem in Republiki Sloveniji, učinkuje tudi proti njej, ni utemeljen. Sodišče z delnim sklepom ni odločalo o razmerju predlagatelja do druge nasprotne udeleženke in še ni odločilo, ali je predlagatelj upravičen zahtevati vrnitev zaplenjenega premoženja od druge nasprotne udeleženke, saj proti njej izdani delni sklep -ne učinkuje.

Upravičenje predlagatelja do vrnitve premoženja, ki je bilo zaplenjeno J. M. je predhodno vprašanje, ki lahko učinkuje samo v postopku, v katerem je bilo to vprašanje rešeno (13. člen ZPP). Ker je sodišče z delnim sklepom odločilo samo o zahtevku med predlagateljem in prvo nasprotno udeleženko, ima odgovor na vprašanje značaj dejanske ugotovitve za spor med njima, torej velja samo med predlagateljem in prvo nasprotno udeleženko (inter partes) in brez učinka pravnomočnosti.(op.1) Ko bo sodišče odločalo o zahtevku proti drugi nasprotni udeleženki, bo moralo ponovno odločiti o vprašanju, ali je predlagatelj dedič po pokojnem J. M. in upoštevati ugovore druge nasprotne udeleženke ter odgovoriti nanje. Tedaj bo Mestna občina ... lahko uporabila pravna sredstva proti vsej odločitvi, vključno z razrešitvijo vprašanja, ali je predlagatelj dedič po pokojnemu J. M. in ali lahko zahteva vrnitev premoženja, ki je bilo zaplenjeno v kazenskem postopku J. M. V zvezi z revizijskimi pomisleki druge nasprotne udeleženke, češ da sodišče ni pravilno določilo višine odškodnine, ki jo mora za porušene objekte plačati prva nasprotna udeleženka, pa Mestna občina ... nima pravnega interesa in se ne more spuščati v to vprašanje, saj je ne zadeva. Druga nasprotna udeleženka intervencije na strani prve udeleženke ni priglasila, zakon pa ji sam ne daje možnosti intervencije, kot na primer Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Tako se izkaže, da pritožba druge nasprotne udeleženke v tej fazi postopka ni bila dovoljena in zato tudi revizija proti odločitvi sodišča druge stopnje ni utemeljena. Ker torej niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba po 378. členu ZPP zavrniti revizijo.

Op. 1: npr. J. Juhart: Civilno procesno pravo FLRJ, Univerzitetna založba Ljubljana, Ljubljana 1961, str. 79; S. Triva: Građansko parnično procesno pravo, Narodne novine, Zagreb 1983, par. 19/5; L. Ude: Civilno procesno pravo, Uradni list, Ljubljana 2002, str. 132