Jedro

Sporno pravno vprašanje je, ali je odločitev o stroških postopka treba opreti na 157. ali na 158. člen ZPP. Okoliščine primera utemeljujejo uporabo 157. člena ZPP, saj tožena stranka ni dala povoda za tožbo (predlog za izvršbo) in je v pravdnem postopku soglašala z umikom tožbe. Ali je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka, bi bilo pomembno, če bi tožena stranka dala povod za tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je – zaradi umika tožbe – pravdni postopek ustavilo (I. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v višini 2,56 EUR (II. točka izreka).

2. V pravočasno vloženi pritožbi tožeča stranka izpodbija stroškovni del odločitve. Uveljavlja dva pritožbena razloga: bistvene kršitve pravdnega postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo toženi stranki naložena obveznost plačila 150,53 EUR stroškov tožeče stranke. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Izpostavlja, da je bil predlog za izvršbo upravičeno vložen in da so s kondemnatornim delom sklepa o izvršbi toženi stranki v plačilo naloženi – poleg glavnice – tudi izvršilni stroški v višini 147,20 EUR. Sklicuje se na 288. čl. Obligacijskega zakonika – OZ, na osnovi katerega je v izvršilnem postopku navedla, da terjatev ni v celoti plačana. Sklicuje se na 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ in navaja, da izvršilni stroški postanejo del tožbe. Ker predlog za izvršbo šele z razveljavitvenim sklepom konvertira v tožbo, upnik z vlogo z dne 29.7.2022, upoštevajoč 288. čl. Obligacijskega zakonika – OZ, ni mogel podati umika predloga za izvršbo; pravilno je podal delni umik. Nepravilno je stališče sodišča, da bi moral upnik predlog za izvršbo umakniti v celoti. Ne soglaša s stališčem, da ni nasprotovala navedbam toženke o tem, da za terjatev pred prejemom sklepa o izvršbi ni vedela. Izvršilno sodišče je upnika s sklepom z dne 20.7.2022 izrecno pozvalo, da se pri opredeljevanju do ugovora omeji na zatrjevano plačilo, do katerega je prišlo po vložitvi predloga za izvršbo. Izrecno je navedlo, da trditve in dokazi o ostalih dejstvih glede obstoja terjatve v izvršilnem postopku na osnovi verodostojne listine ne bodo upoštevani. Nerazumni so zato očitki sodišča, da se tožeča stranka v vlogi z dne 29.7.2022 ni opredelila do navedb tožene stranke o njeni neseznanjenosti s terjatvijo. Ker tožena stranka ni poravnala celotne terjatve, je sodišče postopek moralo nadaljevati z odstopom zadeve prisojnemu pravdnemu sodišču. Nemudoma po tem, ko je bila tožeča stranka s strani pravdnega sodišča pozvana, da tožbo dopolni, je tožbo umaknila, vztrajala pa pri plačilu izvršilnih in pravdnih stroškov. Sklicuje se na 158. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in sodno prakso (VSL I Cp 2/2015, II Cp 3198/2011, II Cpg 270/2019, I Cp 610/2000, I Cpg 369/2022), kar je podlaga za odločitev, da stroške krije tožena stranka. Za odločilno označuje dejstvo, da se je tožena stranka z umikom tožbe strinjala. Ker je tožena stranka v umik tožbe privolila, je materialno pravo napačno uporabljeno. Ne soglaša, da tožbe ni umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka. Med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno (nepotrebno) pravdno dejanje; nobeni od strank stroški niso nastali. Zato je treba šteti, da je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka, kakor je to upoštevano v številnih sodnih odločbah (VSL 1091/2015, I Cpg 1577/2013, I Cp 137/2016). Upoštevaje vse navedeno bi morali biti toženi stranki v plačilo naloženi stroški tožeče stranke v višini 147,20 EUR in 1/3 sodne takse za dopolnitev tožbe v višini 3,33 EUR, skupaj 150,53 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Nujna posledica umika tožbe je ustavitev postopka, brez nadaljnjega obravnavanja zadeve (tretji odstavek 188. čl. ZPP). Tudi zaradi odločitve o pravdnih stroških dokazovanje ni potrebno, saj – zaradi umika tožbe – ni relevantno, ali je tožbeni zahtevek utemeljen. V vsakem primeru mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, toženi stranki povrniti pravdne stroške. Razlog, zaradi katerega se je odločila za umik tožbe, ni pomemben. Brezpredmetno je zato pritožbeno izpostavljanje, da je bil predlog za izvršbo upravičeno vložen.

5. Edina izjema od pravila, da stroške – zaradi umika tožbe ustavljenega postopka – krije tožeča stranka, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Zgolj v primeru, ko tožena stranka zahtevek izpolni, tožeča stranka pa takoj za tem tožbo umakne, stroške postopka krije tožena stranka (prvi odstavek 158. čl. ZPP). Drugačna situacija pa je, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je tožbeni zahtevek pripoznala v odgovoru na tožbo oz. preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. V tem primeru ji mora tožeča stranka povrniti pravdne stroške (157. čl. ZPP).

6. Sporno – tudi v pritožbeni fazi postopka – je: – ali odločitev o stroških postopka opreti na 157. čl. ZPP, ki – za primer umika tožbe, za vložitev katere tožena stranka povoda ni dala, in je zahtevek takoj pripoznala – za plačnika stroškov določa tožečo stranko; – ali odločitev o stroških postopka opreti na 158. čl. ZPP, ki – za primer, da je umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka – za plačnika stroškov določa toženo stranko.

7. Ni sporno, da je tožena stranka (takrat dolžnica) zahtevek izpolnila takoj, ko ji je bilo z vročitvijo sklepa o izvršbi znano, da dolžniku dolguje 60,85 EUR. Obenem je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da ni dala povoda za sodno uveljavljanje te terjatve. Tožeča stranka ni zanikala navedb tožene stranke (takrat dolžnice v izvršilnem postopku), da vse do prejema sklepa o izvršbi za svojo obveznost ni vedela, ker je bila prepričana, da je ob spremembi operaterja poravnala vse obveznosti, upnika pa tudi seznanila, na kakšen način – zaradi eventualnih preostalih dolgov – lahko z njo vzpostavi kontakt1. Nezanikana dejstva se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. čl. ZPP). Neutemeljena je pritožbena navedba, da oporekanje tem dejstvom oz. trditvam ni bilo mogoče. S pozivnim sklepom VI P 1018/2022-21 z dne 27.10.2022 je bila tožeča stranka pozvana, da navede vsa pravno relevantna dejstva.

8. Navedene okoliščine utemeljujejo uporabo 157. čl. ZPP. Tožena stranka je sicer obveznost poravnala v teku sodnega postopka (po vložitvi predloga za izvršbo), vendar povoda za sprožitev izvršilnega postopka, ki se je zaradi ugovora prelevil v pravdni postopek, ni dala. Tožeča stranka je zato dolžna kriti stroške postopka.

9. Pritožnik izpostavlja posebnost sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine: dolžniku je – s kondemnatornim delom sklepa – naložena obveznost izpolnitve zahtevane terjatve. Ta plačilni nalog tožniku (upniku) ni preprečeval, da že v izvršilnem postopku izvede obračun na osnovi 288. čl. Obligacijskega zakonika – OZ, ki predpisuje način poračunavanja v primeru delnega plačila (tožena stranka je plačala denarni znesek v višini glavnice; sklep o izvršbi je bil izdan tudi zaradi izterjave zamudnih obresti in izvršilnih stroškov). V vlogi z dne 29.7.2022 je tožeča stranka (takrat upnik) plačilo potrdila, vendar kljub temu vztrajala, da se sklep o izvršbi obdrži v celoti v veljavi. Nesprejemljivo je pritožnikovo sodišče, da je bila njegova edina opcija umik predloga za izvršbo v celoti. Enako stališče glede neplačanega dela terjatve, kot ga je podal v pravdnem postopku z vlogo z dne 8.11.2022 (umik tožbenega zahtevka), bi lahko kot upnik podal tudi v izvršilnem postopku.

10. Razlog za razveljavitev sklepa o izvršbi in odstop zadeve v obravnavanje pravdnemu sodišču je bilo toženkino (dolžničino) stališče iz ugovora – da ni prepričana, ali je dolg sploh dolžna poravnati. Iz obrazložitve sklepa VL 35987/2022 z dne 24.8.2022 je razvidno, da je vsebina toženkinega (dolžničinega) ugovora izvršilnemu sodišču narekovala postopanje po 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ (razveljavitev sklepa o izvršbi in odstop zadeve pravdnemu sodišču). Ker toženka (dolžnica) za sodni postopek ni dala povoda, pri obravnavanju plačnika izvršilnih in pravdnih stroškov tudi to dejstvo ni odločilno.

11. Bistveno torej je, da tožena stranka povoda za tožbo ni dala; ker povoda ni dala, in je v pravdnem postopku soglašala z umikom tožbe, je stroške postopka – izvršilne in pravdne – dolžna kriti tožeča stranka. Dejstvo, da je tožena stranka z umikom tožbe soglašala, torej govori v prid izpodbijani odločitvi in ni razlog, zaradi katerega bi bilo toženi stranki mogoče odreči pravico do povrnitve stroškov. Ali je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka, bi bilo pomembno, če bi tožena stranka dala povod za tožbo.

12. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365 čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).

1 Po prekinitvi naročniškega razmerja je toženka tožečo stranko seznanila s spremenjenimi osebnimi podatki.