Jedro

Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost glede enostavnih objektov dopušča le dozidave, pri katerih objekt kot celota tudi po dozidavi izpolnjuje vse zahteve, ki so določene za vrsto objekta, ki ji je pripadal pred nadzidavo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo na podlagi 153. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) tožniku izrekla inšpekcijske ukrepe zaradi neskladne gradnje nadstreška na zemljišču parc. št. 117/2 k.o. … V 1. točki izreka mu je naložila, da takoj po vročitvi te odločbe ustavi gradnjo nadstreška, ki jo izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem št. 351-185/2006-25 z dne 6. 10. 2006, dokler ne pridobi spremenjenega dokončnega gradbenega dovoljenja, v 2. točki pa, da mora v roku enega meseca po vročitvi te odločbe zaprositi za spremembo gradbenega dovoljenja. V 3. točki izreka je za objekt izrekla prepovedi iz 158. člena ZGO-1. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik na zahodni strani stanovanjske hiše postavil lesen nadstrešek nepravilne tlorisne oblike maksimalne tlorisne velikosti 10 m x 10 m. Streha nadstreška s slemenom v smeri vzhod - zahod je dvokapnica, z višino slemena cca. 5 m ter naklonom strešnic cca. 30 stopinj. Kritina je opečni zareznik, enako kot na stanovanjskem objektu, nadstrešek pa sega do meje sosednjih zemljišč. Tožnik je na zaslišanju predložil gradbeno dovoljenje z dne 6. 10. 2006, s katerim je med drugim ob zahodni strani stanovanjske hiše dovoljena gradnja nadstreška v velikosti 3 m x 6,10 m. Izjavil je, da je izgradnjo nadstreška pričel v maju 2010, in sicer večjih dimenzij, kot je določeno v gradbenem dovoljenju. Po končani gradnji nadstreška je pričel pridobivati ustrezno dokumentacijo za spremembo gradbenega dovoljenja, vendar se eden od lastnikov sosednjega zemljišča s predmetno gradnjo ne strinja. Glede na navedeno je toženka ugotovila, da je tožnik gradil v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, zato mu je izrekla inšpekcijski ukrep iz 153. člena ZGO-1. Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil. Kot neutemeljene je zavrnil pritožbene navedbe, da gre v obravnavani zadevi za arbitrarno in nezakonito odločitev, saj tožnik niti ni pojasnil, s katerimi konkretnimi dejanji ali odločitvami naj bi toženka zagrešila naštete kršitve. Kot neutemeljeno je zavrnil tudi navedbo tožnika, da je sporno nadstrešnico zgradil v izmerah, kot so določene z gradbenim dovoljenjem in da dejstvo, da je postavil večji skelet nadstrešnice, kot to določa gradbeno dovoljenje priča, da bo v podaljšku te nadstrešnice postavil enostaven objekt, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, saj je objekt, ki je predmet izpodbijane odločbe, dokončan, dograjevanje pa bi predstavljalo še nadaljnjo nelegalno gradnjo. Kot primerne in izvršljive pa je ocenil tudi izrečene prepovedi iz 3. točke izreka izpodbijane odločbe. Zavrača pa tudi očitke o pomanjkljivem vodenju inšpekcijskega postopka.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je izpodbijana odločitev posegla v temeljne človekove pravice in svoboščine iz 14. in 22. člena Ustave RS. Organu druge stopnje očita, da ni odgovoril na njegove pritožbene očitke, zato odločbe ni mogoče preizkusiti. Navaja, da dejstvo, da je tožnik postavil večji skelet nadstrešnice, kot to vsebuje gradbeno dovoljenje, priča, da se bo v podaljšku te nadstrešnice postavil enostaven objekt, ki se lahko postavi brez gradbenega dovoljenja. Pri tem se sklicuje na 3.a člen ZGO-1. Meni, da je izdaja izpodbijane odločbe preuranjena, saj je objekt, ki je predmet gradbenega dovoljenja, zaključen, ni pa zaključen objekt, ki ga uredba dopušča zgraditi kot enostavni objekt. Meni, da tožnik izvaja gradnjo skladno z izdanim in veljavnim gradbenim dovoljenjem in znotraj zakonskih možnosti postavitve enostavnega objekta. Glede na dejstvo, da gre v tem postopku za nadstrešnico, so izrečeni ukrepi iz 3. točke izreka neustrezni. Kot pomanjkljivo ocenjuje tudi vodenje inšpekcijskega postopka saj inšpektor oziroma višji nadzornik, ki je dne 2. 6. 2010 opravil inšpekcijski pregled po uradni dolžnosti, v zapisniku ni navedel, ali se je pregleda udeležil tudi investitor ali ne, niti iz njega ni razvidno, ali je bila ob ogledu izdelana skica posega ter ali je bil objekt fotografiran. Vse to poraja dvom v pravilnost vodenja inšpekcijskega postopka. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, toženki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče uvodoma pojasnjuje, da po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. Po drugem odstavku navedene določbe je upravni akt upravna odločba, ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Ker je v obravnavanem primeru odločba, s katero je bilo odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (upravni akt) izpodbijana inšpekcijska odločba in ne odločba upravnega organa druge stopnje, s katerim je ta zavrnil tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo, sodišče ugovorov, ki se nanašajo na odločbo upravnega organa druge stopnje, ni presojalo.

Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi prvega odstavka 153. člena ZGO-1, po katerem gradbeni inšpektor v primeru neskladne gradnje ustavi takšno gradnjo, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja in novega uporabnega dovoljenja.

V zadevi je sporno, ali gre v obravnavani zadevi za neskladno gradnjo, ali pa gre za začetek gradnje enostavnega objekta, ki bo dozidan v skladu z gradbenim dovoljenjem zgrajeni nadstrešnici, kar zatrjuje tožnik.

Kaj pomeni izraz neskladna gradnja, izhaja iz 12.2. točke prvega odstavka 1. člena ZGO-1, po kateri neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katere je prepisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem.

Glede na neizpodbijane ugotovitve toženke, ki izhajajo iz izpodbijane odločbe, da je bila z gradbenim dovoljenjem na zahodni strani hiše dovoljena gradnja nadstreška 3 m x 6,1 m, dejansko pa je tožnik zgradil nadstrešek v tlorisni velikosti 10 m x 10 m, ki ima dvokapno streho, s slemenom v smeri V-Z in višino 5 m ter naklonom 30 stopinj ter da je na zaslišanju izjavil, da je z gradnjo nadstreška, ki je večjih dimenzij, kot je določeno v gradbenem dovoljenju, začel leta 2010, je po presoji sodišča pravilna ugotovitev toženke, da gre v obravnavanem primeru za gradnjo nadstreška v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem in ne za začetek gradnje samostojnega enostavnega objekta, ki bo dozidan legalno zgrajeni nadstrešnici. Že iz opisa objekta (enotna streha, gradnja enotnega skeleta nadstrešnice) je razvidno, da gre gradnjo enega nadstreška in ne zgolj za dozidavo obstoječega nadstreška, to pa izhaja tudi iz citirane izjave tožnika na zaslišanju.

Ne glede na navedeno pa sodišče še pripominja, da Uredba glede enostavnih objektov dopušča le dozidave, pri katerih objekt kot celota tudi po dozidavi izpolnjuje vse zahteve, ki so določeno za vrsto objekta, ki ji je pripadal pred nadzidavo (9. člen). Navedeno pomeni, da se enostavni objekti sicer lahko dozidavajo brez posebnega dovoljenja, vendar mora objekt po dozidavi še vedno ustrezati zahtevam, določenim za enostaven objekt. V obravnavanem primeru pa tožnik niti ne navaja, da naj bi se dozidal enostaven objekt, niti da bo objekt kot celota tudi po dozidavi izpolnjeval zahteve, določene za enostaven objekt. Pri zatrjevanju kršitev pravil postopka, ki niso izrecno opredeljene kot bistvene, mora stranka opredeljeno navesti, kako je očitana kršitev vplivala oz. bi lahko vplivala na odločitev. Ker tožnik ni navedel, kako naj bi očitane kršitve postopka (pomanjkljivost zapisnika z dne 2. 6. 2010) vplivale oz. bi lahko vplivale na zakonitost izpodbijane odločbe, sodišče teh tožbenih ugovorov ni preizkušalo. Zgolj dvom v pravilnost vodenja inšpekcijskega postopka pa ni dovolj. Prav tako pa so tudi vse izrečene prepovedi iz 3. točke izpodbijane odločbe skladne s 158. členom ZGO-1 ter primerne in izvršljive.

Glede na navedeno je neutemeljeno tudi stališče, da je izpodbijana odločitev nezakonita in arbitrarna, zaradi česar naj bi bile kršene z Ustavo zagotovljene človekova pravice ali svoboščine.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).