Jedro

Ugovor je neutemeljen, ker je upnik dolžnikovo delno plačilo pri predlogu za izvršbo upošteval, za plačilo večjega zneska pa dolžnik ni predložil dokazov.

Izrek

Ugovor se zavrne in sklep o izvršbi potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku, opr. št. I 736/96 (in ne I 786/96, kot je navedeno v predlogu) z dne 18.9.1996, ki je postal pravnomočen 4.3.1997, dovolilo predlagano izvršbo, stroške upnika pa odmerilo na 21.167,20 SIT.

Zoper ta sklep je dolžnik vložil ugovor. Navaja, da se je v kazenskem postopku poravnal s predstavnico upnika in zaradi tega najel neugodno posojilo ter plačal več kot 1,500.000,00 SIT. Predlaga pregled spisa Okrajnega sodišča v Ljubljani ter zaslišanje dolžnika. Meni, da upnik ne spoštuje doseženega dogovora oziroma izvensodne poravnave in zato predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi, upniku pa predlaga, da naj svoj predlog za izvršbo umakne oziroma, da sodišče v primeru, da upnik tega ne stori, zadevo nadaljuje v pravdnem postopku.

Na ugovor je upnica odgovorila. Navaja, da je njena terjatev na dan 28.10.1998 znašala 3,100.851,40 SIT. Ker je tega dne dolžnik plačal 1,500.000,00 SIT, je njegov dolg znašal še 1,600.851,40 SIT.

4.11.1998 je bil glede poplačila terjatve med strankama sklenjen dogovor, po katerem bi moral dolžnik do 31.1.1999 upnici plačati 1,000.000,00 SIT. V tem primeru bi se mu preostali dolg odpustil. Ker pa se dolžnik dogovora ni držal in je plačal le 150.000,00 SIT, je upnica 9.8.1999 ponovno vložila predlog za izvršbo, s katerim vztraja pri plačilu preostanka vtoževane terjatve.

Sodišče prve stopnje je štelo, da dolžnikov ugovor ni utemeljen in ga je zato, na podlagi določbe drugega odstavka 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljnjem besedilu ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

V določbi drugega odstavka 53. člena ZIZ je določeno, da mora biti ugovor obrazložen. Dolžnik mora v njem navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Po določbi 55. člena ZIZ je ugovor mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so v isti določbi tudi primeroma našteti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnica v predlogu za izvršbo upoštevala dolžnikovo plačilo zneska 1,500.000,00 SIT. Za trditev o tem, da bi plačal več kot navedeni znesek, dolžnik ni predložil nikakršnega dokaza. Zgolj pavšalno je predlagal pregled spisa Okrajnega sodišča v Ljubljani, ne da bi pri tem navedel njegovo opravilno številko. Ker dolžnik ni dokazal prenehanja upnikove terjatve v večjem znesku od tistega, kot ga je upnica sama upoštevala, pritožbeno sodišče lahko le zaključuje, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugovor dolžnika opredelilo za neutemeljenega. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo katerega od ugovornih razlogov, na obstoj katerih mora, po določbi drugega odstavka 55. člena ZIZ, paziti tudi po uradni dolžnosti, je na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in sklep o izvršbi potrdilo.