13. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.o.o., Ž. - v likvidaciji, ki jo zastopa likvidacijski upravitelj B. B., na seji senata dne 4. novembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. - v likvidaciji zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 35/2000 z dne 15. 3. 2001 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 140/99 z dne 16. 9. 1999 in sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. Pg 853/98 z dne 19. 2. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Družbenika pritožnice sta "zaradi nedoseganja pričakovanih poslovnih rezultatov in nastalih ekonomskih težav, ki onemogočajo nadaljnje poslovanje družbe," na podlagi druge alineje prvega odstavka 455. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. - v nadaljevanju ZGD) sprejela sklep o prenehanju - likvidaciji pritožnice. V času redne (prostovoljne) likvidacije, ki se je začela po vpisu sklepa v sodni register z dne 5. 5. 1998, je pritožnica vložila tožbo, s katero je uveljavljala odškodninski zahtevek zoper Agencijo Republike Slovenije za plačilni promet (v nadaljevanju - Agencija). V pravdi je od Agencije zahtevala plačilo 37.081.337,50 SIT s pripadajočimi obrestmi, kolikor naj bi znašala škoda, ki naj bi ji nastala zaradi, po njenem mnenju, protipravnega prenosa blokade oziroma stanja neporavnanih obveznosti iz prejšnjega rednega žiro računa pritožnice na njen novi likvidacijski žiro račun. Sodišče prve stopnje, katerega odločitev sta potrdili Višje sodišče in Vrhovno sodišče, je njen zahtevek zavrnilo, ker pri opravljanju plačilnega prometa Agencije pri odpiranju in zapiranju žiro računov pritožnice ni ugotovilo nobenih nepravilnosti.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi, tako kot že v rednem postopku na vseh instancah, izraža svoje nestrinjanje s pravnim stališčem sodišč, po katerem v postopku prostovoljne likvidacije družbe, ki ga izvede sama družba izključno po določbah ZGD, ni mogoče uporabiti določb Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. - v nadaljevanju ZPPSL), konkretno določb, ki urejajo plačilni promet preko žiro računa osebe, zoper katero vodi sodišče stečajni postopek (109. in 111. člen ZPPSL). Te je po izpodbijanem stališču sodišč na podlagi določbe prvega odstavka 182. člena ZPPSL mogoče smiselno uporabiti le v postopku prisilne (sodne) likvidacije, ki jo ureja ZPPSL, ne pa v postopku prostovoljne (zunajsodne) likvidacije, ki je predmet ZGD. Pritožnica meni, da je zaradi neenotnega obravnavanja družb v obeh postopkih likvidacije v slabšem procesnem položaju, in uveljavlja kršitev drugega odstavka 14. člena in 22. člena Ustave.

B.

3.Ustavna pritožnica zmotno razume pravno naravo ustavne pritožbe, ko skuša v njej uveljavljati svojo razlago prava, s katero v pravdi ni uspela. Z večino navedb v ustavni pritožbi namreč oporeka le pravilni uporabi materialnega prava, kar pa ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave je procesno jamstvo, kršitev procesnih jamstev pa ni mogoče utemeljevati z argumentom, da je odločitev po vsebini napačna (tako Ustavno sodišče že v sklepu št. Up-106/02 z dne 25. 4. 2002, OdlUS XI, 128). Zgolj nestrinjanje s pravnim stališčem sodišč zato kršitve človekovih pravic iz 22. člena Ustave ne more utemeljiti. V tem okviru Ustavno sodišče lahko presoja le, ali je sodba očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve.

5.Izpodbijanim odločbam v obravnavanem primeru takšnih pomanjkljivosti ni mogoče očitati. Sodišča so pravno razlago, po kateri smiselna uporaba določb stečajnega postopka, ki organizaciji za plačilni promet po prejemu obvestila stečajnega upravitelja o začetku stečajnega postopka prepoveduje izvrševati iz njenih računov plačila, velja le za primere sodne likvidacije, oprla na ustrezne določbe ZPPSL in ZGD ter svojo odločitev obrazložila z argumenti, ki jih v pravni znanosti uveljavljene metode razlage zakonov dopuščajo. Zato so očitki pritožnika glede kršitve pravice iz 22. člena Ustave očitno neutemeljeni.

6.Pritožnica zatrjuje tudi kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave. Z navedbami v ustavni pritožbi pritožnica te kršitve ne izkaže. Zakaj bi morale biti družbe v prostovoljni likvidaciji izenačene z družbami v prisilni likvidaciji, pritožnica ne pojasni. Zgolj to, da je temeljni cilj obeh postopkov enak, tj. prenehanje družbe kot pravne osebe, ki se z izbrisom iz sodnega registra izvrši po uresničitvi vseh v času poslovanja pridobljenih pravic družbe in izpolnitvi prevzetih obveznosti ter razdelitvi preostalega premoženja med lastniki, še ne pomeni, da bi morala za oba postopka likvidacije veljati enaka pravila.

Očitek, da je izpodbijano stališče v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, je zato očitno neutemeljen.

7.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger