Jedro

Ker ugotovljene okoliščine omogočajo pozitivno prognozo v zvezi s tožnikovim delom (t. j. da z morebitnimi strokovnimi konflikti, ki so lahko tudi pozitivni, v bodoče ne bo več nekritično obremenjeval vsakodnevnih delovnih kontaktov z nadrejenimi delavci in bo redno odrejena dela pravočasno opravljal), se lahko štejejo za takšne olajševalne okoliščine, ki jih disciplinski organi tožene stranke neutemeljeno niso upoštevali in zaradi katerih se je sodišče utemeljeno odločilo za pogojno odložitev izrečenega disciplinskega ukrepa.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnik krije sam stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in disciplinski sklep ter odločbo tožene stranke z dne 16.2.2001 in 29.5.2001 spremenilo tako, da je tožnika oprostilo disciplinske odgovornosti za dve od treh očitanih disciplinskih kršitev (v zvezi z očitkom, da nadrejenemu do 16.12.2000 ni predal dokumentacije v zadevi T. in da je neupravičeno odklonil izdelavo odločb za fitofarmacevtska sredstva), glede tretje očitane kršitve, to je, da je neutemeljeno za dva meseca odlašal z odstopom vloge podjetja G. d.o.o. Ministrstvu za okolje in prostor, kar naj bi predstavljalo hujšo kršitev delovnih obveznosti v smislu 2. točke 1. odstavka 45. člena Zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO - Ur. l. RS, št. 15/90 in nasl.) pa je tožniku prvotno izrečeni ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno odložilo za dobo šestih mesecev. Pogojno odložitev izrečenega disciplinskega ukrepa je utemeljevalo z olajševalnimi okoliščinami in pozitivno prognozo tožnikovega obnašanja na delu. V posledici takšne spremembe izrečenega disciplinskega ukrepa je ugodilo tudi tožnikovemu reintegracijskemu zahtevku.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje zavrnilo, pritožbi tožene stranke pa delno ugodilo in ugotovilo, da je tožnik disciplinsko odgovoren tudi za drugo očitano ravnanje, to je nepredložitev dokumentacije glede urejanja zadeve T.. Ne glede na to pa je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje glede pogojne odložitve izrečenega disciplinskega ukrepa in priznanja pravic iz delovnega razmerja ter vrnitve tožnika nazaj na delo. Ugotovilo je, da tudi v zvezi s tako ugotovljenimi kršitvami obstoje olajševalne okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki utemeljujejo pozitivno prognozo tožnikovega obnašanja v zvezi z delom, tako da niso bili podani resni razlogi za dejansko prenehanje delovnega razmerja.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče, ne morejo pomeniti olajševalnih okoliščin, zaradi katerih bi bila utemeljena sprememba tožniku izrečenega disciplinskega ukrepa v pogojnega, posebej glede na ugotovitve sodišča druge stopnje o tožnikovi siceršnji disciplinski odgovornosti. Za zamudo odstopa zadeve G. d.o.o. se tožnik ne more sklicevati na strokovno zahtevnost, niti na preobremenjenost glede na to, da je šlo le za izvedbo sklepa kolegija z dne 13.7.2000. Pri tem bi moralo sodišče upoštevati tudi, da je bil s tožnikovim delom prizadet ugled tožene stranke. Ta je prizadet tudi z drugo kršitvijo, ko tožnik ni pravočasno posredoval podatkov, potrebnih za prijavo izobraževanja v tujini v zadevi T.. Tudi dejstvo konflikta med tožnikom in nadrejenimi delavci ne more imeti takšne teže, da bi bila utemeljena pogojna odložitev izrečenega disciplinskega ukrepa.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - preč. bes., Ur. l. RS, št. 36/04) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani in tožniku, ki je nanjo odgovoril. Dodatno je poskušal pojasniti okoliščine v zvezi z odstopom in rešitvijo zadeve G. d.o.o. in prijave izobraževanja preko T., ki zmanjšujejo njegovo disciplinsko odgovornost in utemeljujejo pogojno odložitev spornega disciplinskega ukrepa ter predlagal zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Glede presoje olajševalnih in oteževalnih okoliščin so pomembna naslednja dejstva, ki sta jih ugotovili nižji sodišči in na katera je revizijsko sodišče vezano, saj zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen revizijski razlog, ker iz tega razloga na podlagi določb 3. odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti. Tožena stranka je strokovna inštitucija, ki ima tudi pomembne upravne pristojnosti. Tožnik je bil pri njej zaposlen kot strokovnjak s položajem višjega upravnega delavca. Med tožnikom in njegovimi nadrejenimi delavci je prihajalo do konfliktov predvsem strokovnega značaja. Tožnik je z odstopom zadeve G. d.o.o. neutemeljeno zavlačeval. Pri tem pa je sodišče ugotovilo njegovo takratno obremenjenost z lastnim doktoratom, dejstvo, da se je lotil dodatnega strokovnega preverjanja utemeljenosti odstopa in dejstvo, da je v končni fazi z osebnim sodelovanjem s podjetjem G. d.o.o. soprispeval, da je zadeva bila končno ustrezno rešena. V zvezi z zadevo T. pa je sodišče upoštevalo, da je nadrejeni tožnika prijavil za izobraževanje v tujini brez njegove vednosti, ko pa je bilo potrebno prijavo dopolniti, se je tožnik tega lotil nekoliko po svoje, preko telefona, ne pa v zahtevani pisni obliki. Da bi bilo zaradi tega prijavljeno izobraževanje onemogočeno, se tožniku v disciplinskem postopku ni očitalo oziroma sodišče tega ni ugotovilo.

Gornje okoliščine dejansko omogočajo pozitivno prognozo v zvezi s tožnikovim delom, kot sta ugotavljali nižji sodišči. To je, da tožnik z morebitnimi strokovnimi konflikti, ki so lahko tudi pozitivni, v bodoče ne bo nekritično obremenjeval vsakodnevnih delovnih kontaktov z nadrejenimi delavci in bo redno odrejena dela pravočasno opravljal. Zato se v smislu določb 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/90 - Ur. l. RS, št. 14/90, 5./91 in 71/93) lahko štejejo za takšne olajševalne okoliščine, ki jih disciplinski organi tožene stranke neutemeljeno niso upoštevali in zaradi katerih se je sodišče utemeljeno odločilo za pogojno odložitev tožniku izrečenega disciplinskega ukrepa. Hkrati te okoliščine pomenijo, da pri toženi stranki niso bili podani resni razlogi za prenehanje delovnega razmerja tožnika v smislu določb 4. člena Konvencije MOD, št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, ki jo je potrebno upoštevati tudi v našem pravnem sistemu (Zakon o ratifikaciji ..., Ur. l. SFRJ, Mednarodne pogodbe, št. 4/84, v zvezi z aktom o nasledstvu ..., Ur. l. RS, št. 15/92), kar pravilno ugotavlja izpodbijana sodba in kar je lahko prav tako razlog za pogojno odložitev izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.

Glede na povedano sodišče ugotavlja, da revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker tožnik z odgovorom na revizijo ni mogel bistveno prispevati k rešitvi zadeve, glede na določbe 1. odstavka 155. člena ZPP sam krije svoje stroške v zvezi z odgovorom na revizijo.