Jedro

Ker je sklep o ustavitvi postopka, ki sledi nepogojni in nepreklicljivi izjavi o umiku tožbe, deklaratoren, navedba v izreku sklepa, da je bil postopek ustavljen zaradi sklenjene sodne poravnave in posledičnega umika tožbe, nima pravnih učinkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek zaradi umika tožbe ustavi.

2. Tožnica je po vročitvi izpodbijanega sklepa predlagala, naj se sklep dopolni tako, da se za besedo "zaradi" doda "dne 1. 3. 2012 sklenjene sodne poravnave v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. P 75/2010-I, ki je zajela tudi spor v zadevi III P 96/2010 in posledičnega". Navedla je, da iz pisnega odpravka sodne poravnave pod opr. št. P 75/2010-I jasno izhaja, da je bila sodna poravnava sklenjena v dveh zadevah, in sicer v zadevi I P 75/2010 in III P 96/2010. Zato je treba v sklepu to tudi navesti kot razlog za umik tožbe. Brez sklenjene sodne poravnave tožnica ne bi umaknila tožbe. Dopolnitev je pomembna za primer, če bi kdorkoli izpodbijal sodno poravnavo. Za primer neugoditve predlogu tožnica predlaga, naj se vloga obravnava kot pritožba.

3. Toženec ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pritožnici pravilno pojasnilo, da je izjava o umiku nepogojna in nepreklicljiva (1), sklep o ustavitvi postopka, ki sledi taki izjavi tožnika, pa deklaratoren. Že navedba razloga za ustavitev postopka v izreku izpodbijanega sklepa je zato nepotrebna. Iz enakih razlogov nima pravnih posledic niti dodatek, ki ga predlaga pritožnica in iz katerega bi bili razvidni razlogi, zaradi katerih je podala izjavo o umiku tožbe v obravnavani zadevi. Morebitna razveljavitev sodne poravnave, na katero opozarja pritožnica, ne bi niti ob danem izreku sklepa niti ob izreku sklepa s predlaganim dodatkom mogla vplivati na prej opisani učinek izjave o umiku tožbe in s tem na zaključek te pravdne zadeve.

6. Pritožbeno sodišče ni spregledalo pritožbenih navedb, da iz pisnega odpravka sodne poravnave I P 75/2010 izhaja, da je bila sodna poravnava sklenjena v dveh zadevah – v zadevi I P 75/2010 in v obravnavani, in na drugi strani, da je v obravnavani zadevi (iz tega razloga) umaknila tožbo. Ti navedbi se na prvi pogled med seboj izključujeta: če je bila namreč pravda zaključena s sklenitvijo sodne poravnave, se ni mogla hkrati končati z umikom tožbe. Besedilo sodne poravnave utemeljuje zaključek, da je nasprotje v pritožničinih navedbah le navidezno.

7. Relevantni del sodne poravnave se glasi: "Ta sodna poravnava je sklenjena v postopku I P 75/2010 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, zajema pa tudi spor, ki se rešuje v III P 96/2010 tega sodišča, zato stranki predlagata, da se izvod te poravnave vloži v spis III P 96/2010 kot dokaz o sporazumni rešitvi spora in tožeča stranka izrecno izjavlja, da je zaradi te sodne poravnave v celoti izpolnjen njen odškodninski zahtevek, ter naj sodišče zaradi izpolnitve upošteva umik uveljavljenega odškodninskega in rentnega zahtevka. Tožena stranka z izjavo o umiku izrecno soglaša. Pravdni stranki sta soglasni, da vsaka krije svoje stroške tega postopka." (VIII. točka) Navedeno besedilo daje podlago za pravilnost zaključka izpodbijanega sklepa, da sta se s sodno poravnavo pravdni stranki dogovorili o načinu izpolnitve tožničinega odškodninskega zahtevka (v materialnopravnem smislu), poleg tega pa še o načinu zaključka pravde, v kateri je tožnica uveljavljala odškodninski zahtevek. Pritožba torej ne vzbuja dvoma, da je tožnica podala izjavo o umiku tožbe. Odločitev o ustavitvi postopka je zato pravilna.

8. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 366. člena ZPP).

(1) Prim. odločbe VS RS II Ips 544/2011 z dne 30. 5. 2002, II Ips 378/2002 z dne 29. 4. 2003 in II Ips 522/2006 z dne 17. 4. 2009 ter Galič, v Ude, Galič (red.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 217.