Jedro

Iz določil javnega razpisa, ki pomeni podlago odločitve, izhaja, da je za dodeljevanje sredstev pomemben projekt oziroma prireditev prijavitelja. Glede na vsebino vlog tožnika in podatke upravnih spisov je pravilna ugotovitev tožene stranke, da iz prijav tožeče stranke posamezni projekti ali prireditve sploh niso razvidni. Zato ji sredstva za sofinanciranje utemeljeno niso bila odobrena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom št. 410-57/2012-17 z dne 21. 5. 2012 je svet Krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem odločil, da se tožeči stranki iz sredstev proračuna Krajevne skupnosti, sofinanciranje ne odobri. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je komisija za izvedbo razpisa in dodelitev sredstev za sofinanciranje dejavnosti društev v Krajevni skupnosti Leskovec pri Krškem za leto 2012, na podlagi meril za dodeljevanje v razpisu zagotovljenih sredstev pripravila predlog prejemnikov nepovratnih sredstev. Na podlagi zapisnika komisije in predloga financiranja je tožena stranka odločila, da se tožeči stranki ne odobri sofinanciranje dejavnosti iz sredstev proračuna, ker se društvo na razpis ni prijavilo s konkretnim projektom.

Tožeča stranka je zoper navedeni sklep vložila pritožbo, ki je bila z odločbo sveta Krajevne skupnosti št. 909-32/2012-98 z dne 28. 6. 2012 zavrnjena. V obrazložitvi odločbe je pojasnjeno, da se je tožnik na Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti društev, ki so registrirana in delujejo na območju Krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem (v nadaljevanju javni razpis), prijavil z dvema projektoma, in sicer z vlogo za pridobitev sredstev za osnovno dejavnost združenja in z vlogo za pridobitev sredstev za udeležbo na okrogli mizi „Implementacija Aarhuške konvencije“ v Luxemburgu. Ugotavlja, da so navedbe tožnika, da se je na javni razpis prijavil v roku in v skladu s predpisi, sicer pravilne, ni pa tožnik niti v prvi niti v drugi vlogi navedel konkretnega projekta, s katerim bi predstavljal krajevno skupnost in s tem aktivno izvajal svojo dejavnost, ki je namenjena širši javnosti. Pri prvi vlogi tožnika gre namreč za sodelovanje na konferenci, ki je ni organiziral tožnik in tudi ni dostopna širši javnosti v krajevni skupnosti, pri drugi vlogi pa gre za finančno podporo osnovni dejavnosti društva v letu 2012, a iz prijave ni razvidno, da bi društvo izvedlo kakšno dejavnost oziroma bi kakor koli doprineslo k prepoznavnosti celotne krajevne skupnosti. Gre v bistvu za stroške društva kot takega in ne za aktivnost, ki se lahko sofinancira na podlagi Javnega razpisa.

Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in sklep izpodbija s tožbo. V njej navaja, da je iz priložene razpisne dokumentacije razviden konkreten projekt, za katerega se je prijavila na Javni razpis. Poudarja, da v okviru svojih osnovnih dejavnosti in poslanstva s svojim delovanjem informira sokrajane, med drugim tudi o vplivu jedrske energije na ljudi. Zato se je tudi udeležila mednarodne konference o implementaciji Aarhuške konvencije v Luxemburgu, kamor je bila tožeča stranka vabljena. Opisuje program konference in meni, da je obravnavanje vplivov jedrske energije za krajane Krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem pomembno, saj gre za neposredno bližino Nuklearne elektrarne Krško (NEK), kar tudi pojasnjuje. Dodaja, da je delovanje tožeče stranke nedvomno namenjeno širši javnosti in dejstvo, da je na konferenci bil član društva in konference ni organiziralo društvo samo, še ni razlog za zavrnitev sredstev.

Meni, da ni dopustno, da je tožena stranka mimo določil Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev, ki so registrirana in delujejo na območju Krajevni skupnosti Leskovec pri Krškem, odločila, da se tožeča stranka na Javni razpis ni prijavila s konkretnim projektom, kar pa v takšni obliki niti nikoli ni bilo pogojeno in tega Pravilnik sofinanciranje dejavnosti društev, ki so registrirana in delujejo na območju Krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem (v nadaljevanju Pravilnik) tudi ne določa. Izpostavi še, da je nenavadno, da je tako sklep kot odločbo, s katero je bilo odločeno o pritožbi, izdal Svet Krajevne skupnosti, saj ne more o pritožbi določati isti organ, ki je izdal prvotno odločbo - sklep. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odpravi izpodbijani akt ter zadevo vrne v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja vsebino Javnega razpisa. Poudari, da je tožnik na razpisu sodeloval z dvema pisnima vlogama, ki ju povzema in zaključi, da tožniku sredstva za sofinanciranje društva niso bila odobrena, ker se društvo na razpis ni prijavilo s konkretnim predlogom. Sklicuje se tudi na zapisnik komisije za izvedbo razpisa in dodelitev sredstev za sofinanciranje dejavnosti društev v Krajevni skupnosti Leskovec pri Krškem za leto 2012, iz katerega izhaja, da tožnikova vloga ni ustrezna, saj ni bil prijavljen konkreten projekt, čeprav so bili v Javnem razpisu jasno določeni pogoji in aktivnosti, ki se jih lahko sofinancira. Namen Javnega razpisa je namreč v prispevanju k prepoznavnosti in promociji celotne krajevne skupnosti in koristi krajanov. Še posebej pa je pomembno, da gre za aktivno izvajanje dejavnosti, ki je namenjena širši javnosti. Operativni stroški, ki nastanejo pri delovanju društva, v to kategorijo ne spadajo. Prav tako pa tudi udeležba člana društva na konferenci v tujini ne, še zlasti, ker to ni namenjeno širši javnosti, ampak le posameznemu članu. Dodaja, da tožnik v nobeni izmed vlog ni navedel, da bo s pridobljenimi sredstvi organiziral kakršne koli dejavnosti, ki prispevajo k prepoznavnosti celotne krajevne skupnosti ali na katere je vabljena širša javnost. Navaja, da ima komisija diskrecijsko pravico, da v okvirih izpolnjevanja oziroma neizpolnjevanja pogojev Javnega razpisa odloča, koliko sredstev in ali sploh bo posameznemu društvu dodelila iz navedenega naslova. Merila in točkovanje pa omogočajo, da lahko v posameznih konkretnih primerih merodajno odloči in ustrezno med seboj primerja in rangira prijavljene projekte in dogodke. Pri tem ni namen, da se sofinancira samo delovanje oziroma obstoj društva, saj bi v takšnem primeru tudi pripravila temu ustrezen javni razpis.

Glede odločanja organov na prvi in drugi stopnji pojasni, da gre za odločanje na nivoju organiziranja in delovanja krajevne skupnosti. Na prvi stopnji postopek vodi komisija za izvedbo razpisa, ki tudi odloča o dodelitvi sredstev in svojo odločitev potrdi s sprejemom in podpisom zapisnika. Sklepi pa so nato sprejeti na seji sveta krajevne skupnosti, ki je pristojen organ za sprejemanje tovrstnih aktov. Na drugi stopnji pa je svet krajevne skupnosti tisti, ki samostojno in neodvisno obravnava pritožbe pritožnikov in odloči o tem, ali se pritožbi ugodi, ali se jo zavrne. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožeča stranka v svoji nadaljnji vlogi vztraja pri tožbenih razlogih in poudarja pomen Aarhurške konvencije za demokratičen in pravičen razvoj v prihodnosti.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker pravno relevantna dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

V obravnavnem primeru je tožeča stranka kandidirala na Javnem razpisu tožene stranke, na katerega se je prijavila z dvema vlogama. V prvi je zaprosila za finančno podporo dejavnosti združenja (navedla je, da pričakujejo sofinanciranje pri strošku pisarniškega materiala, stroških komunikacij ter stroških udeležbe na posvetih in seminarjih). V drugi vlogi pa je navedla Evropsko okroglo mizo oziroma mednarodno konferenco "Implementacija Aarhuške konvencije v Luksemburgu v kontekstu jedrske nesreče z dolgoročnimi posledicami - novi izzivi po Fokušimi". Navedeno med strankama tudi ni sporno. Ker je tožena stranka obe vlogi tožeče stranke zavrnila z navedbo, da ta ni prijavila konkretnega projekta, sporno med strankama ostaja, ali je tožeča stranka izpolnila pogoje, določene v Javnem razpisu.

Kot izhaja iz Javnega razpisa, so upravičenci do sredstev društva, ki izpolnjujejo vse predpisane pogoje, med drugim tudi, da s svojim aktivnim izvajanjem dejavnosti prispevajo k prepoznavnosti celotne krajevne skupnosti (vsaj enkrat letno organizirajo prireditev, gledališko igro, okroglo mizo, konvencijo, ipd., kamor je vabljena širša javnost) in da s svojim delom posredno promovirajo krajevno skupnost, prispevajo v korist krajanov, bodisi na področju športa, stroke, družbeno kulturne dejavnosti, kreativnih dejavnostih, na področju ohranjanja podeželje in običajev, humanitarnem ter ostalih področjih (III. točka Javnega razpisa). Nadalje pa so v okviru Meril za izbor, kjer je določeno število točk, ki se jih prijaviteljem lahko dodeli po posamezni postavki, v 3. točki (primeroma) navedene prireditve in projekti (Prireditve - organizacija tradicionalne prireditve v KS, sodelovanje na tradicionalni prireditvi v KS, organizacija prireditev v KS; Projekti - projekti, ki so pomembni in koristni za celo KS, projekti, ki so pomembni za populacijo, ki jo društvo v svoji dejavnosti zastopa, projekti, ki prikazujejo aktivnost društva in KS navzven). Iz navedenega izhaja, da je za dodeljevanje sredstev pomemben projekt oziroma prireditev prijavitelja, saj se za posamezen projekt ali prireditev lahko dodeli od 10 do 30 točk. Glede na vsebino vlog tožnika in glede na podatke upravnih spisov, je po presoji sodišča pravilna ocena tožene stranke, da iz prijav tožeče stranke posamezni projekti ali prireditve v smislu navedenih meril niso razvidne. Tudi obrazložitev izpodbijanega sklepa je po presoji sodišča v povezavi z obrazložitvijo drugostopenjske odločbe zadostna. Tožnik pa po presoji sodišča tudi ni uspel izkazati, da bi bilo v zadevi dejansko stanje zmotno ugotovljeno, saj o tem, kaj je navedel v obeh vlogah, s katerima je kandidiral na Javnem razpisu, ni spora.

V zvezi z ugovorom, da je tožena stranka nedopustno mimo določil Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev odločila, da se tožeča stranka na razpis ni prijavila s konkretnim projektom, sodišče ugotavlja, da je neutemeljen. S Pravilnikom se namreč določa merila in pogoje za sofinanciranje dejavnosti društev, ki so registrirana in delujejo na območju krajevne skupnosti. Sredstva pa se dodelijo prosilcem na osnovi Javnega razpisa in pisne vloge s kratkim opisom dejavnosti in projektov prosilca (1. in 2. člen Pravilnika).

Sodišče ob tem še pripominja, da je Upravno sodišče v tovrstnih zadevah, kjer se presoja zakonitost odločitev o sofinanciranju zasebnih projektov na podlagi javnega razpisa in kjer gre za specifičen tip upravnega spora, že razvilo upravno-sodno prakso in standarde presoje zakonitosti izpodbijanih aktov (npr. v zadevi U 693/2003-14 z dne 28. 12. 2005). Bistveno je, da je vsem prijavljenim na razpis zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev (dela) razpoložljivih sredstev, skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu je za posameznega prijavljenega odvisen od več dejavnikov, zlasti pa, tudi od tega, kako je posamezen projekt vrednoten, glede na v razpisu v naprej določene kriterije. Enako obravnavanje vseh prijavljenih na razpisu se lahko doseže zgolj tako, da se vsem prijavljenim kot izhodišče za oceno zagotovi enakovredno obravnavanje ob prijavi. To pa v nobenem primeru ne pomeni, da bo vsak od prijavljenih na razpis s svojo vlogo oziroma projektom na razpisu tudi uspel oziroma pridobil sredstva.

Sodišče tudi ocenjuje, da tožbeni ugovor glede kršitve določb postopka, ker je v postopku na obeh stopnjah odločal svet Krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem, ni utemeljen. Tožena stranka je pojasnila, to pa izhaja tudi iz podatkov upravnih spisov, da je na prvi stopnji postopek vodila in odločila o dodelitvi sredstev komisija za izvedbo razpisa, sklep pa je sprejel na seji svet krajevne skupnosti, kot organ, ki je v krajevni skupnosti pristojen za sprejemanje tovrstnih aktov. Na drugi stopnji pa je o pritožbi odločil oziroma preveril pravilnosti odločitve svet krajevne skupnosti, kot je to določno v javnem razpisu v X. točki.

Ker po povedanem tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma tudi ni našlo, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.