Jedro

Omejitev starševske skrbi je najblažji ukrep trajnejšega značaja za zaščito koristi otrok v skladu s prvim odstavkom 171. člena DZ. Slednjega je mogoče izreči, če je otrok ogrožen in bo korist otroka ob upoštevanju okoliščin primera s tem ukrepom dovolj zavarovana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi s sklepom z dne 20. 10. 2025 ugodilo predlogu upnika in izdalo začasno odredbo, s katero je dolžnikoma začasno delno omejilo starševsko skrb nad ml. otrokom, in sicer v obsegu zastopanja otroka v vseh postopkih, ki obsegajo odločanje glede njegovega prebivališča, izobraževanja, zdravljenja, izdaje osebnih dokumentov in potovanj v tujino. V tem obsegu je ml. otroka postavilo pod skrbništvo CSD. V III. točki izreka je upniku (CSD) naložilo, da mora v sedmih dneh podati predlog za uvedbo postopka za omejitev starševske skrbi.

2.Zoper sprejeto odločitev je prva nasprotna udeleženka vložila ugovor, v katerem je navajala, da sklep izpodbija v celoti in predlaga, da se slednji razveljavi. Na podlagi takšnega ugovora je sodišče prve stopnje izdalo sedaj izpodbijani sklep, s katerim je ugovor kot neutemeljen zavrnilo, saj je prva dolžnica le pavšalno navedla, da se z njim ne strinja in ga izpodbija v celoti.

3.V pritožbi sedaj prva dolžnica zgolj navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj ni upoštevalo njenih navedb in dokazov iz ugovora, s čimer ji je bila kršena pravica do izjave iz 22. člena Ustave RS. Prav tako je napačno uporabljen 53. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj njen ugovor ni bil pavšalen, ker je vsebinsko navedla konkretne razloge, ki jih sodišče ni obravnavalo in ni obrazložilo. Sodišče prve stopnje ni presojalo največje koristi otroka, kot to nalaga zakon in Konvencija o otrokovih pravicah, zato predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in njenemu ugovoru ugodi ter otroka vrne nazaj v domače okolje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6.Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje na predlog CSD izdalo začasno odredbo, s katero je omejilo starševsko skrb nad ml. otrokom obema nasprotnima udeležencema. CSD je namreč v predlogu z dne 3. 10. 2025 in 10. 10. 2025 predlagal omejitev starševske skrbi, saj mati na teh področjih ne sodeluje z institucijami, ki skrbijo za otroka, nima uvida v razvojne potrebe otroka in ne izvaja ustrezne starševske skrbi. Pri otroku je namreč zaznana razvojna posebnost in kompleksne potrebe, zaradi katerih potrebuje multidisciplinarno obravnavo z rednimi pregledi in terapijami pri pedopsihiatru, logopedu, psihologu in drugih specialistih. Mati mu slednje dosledno ne zagotavlja in s pristojnimi službami ne sodeluje ter nima uvida v nastalo situacijo in ne sledi strokovnim priporočilom, v posledici takega delovanja pa obstaja tveganje, da otrok ne bi imel pravočasno urejenih osebnih dokumentov, ustrezne zdravstvene oskrbe ali redne podpore pri izobraževanju ter da bi mu zaradi onemogočanja diagnostičnega in terapevtskega procesa nastale hude posledice v kognitivnem, čustvenem in socialnem funkcioniranju. Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo na podlagi zapisnikov multidisciplinarnega tima CSD, poročil Zdravstvenega doma A., Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov in poročila Centra za sluh in govor B. Nadalje iz sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je ml. otrok nasprotnima udeležencema že bil začasno odvzet in nameščen v Krizni center za mlade C. in je staršema bila odvzeta pravica do stikov (II Z 43/2025) .

7.Omejitev starševske skrbi je najblažji ukrep trajnejšega značaja za zaščito koristi otrok v skladu s prvim odstavkom 171. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Slednjega je mogoče izreči, če je otrok ogrožen in bo korist otroka ob upoštevanju okoliščin primera s tem ukrepom dovolj zavarovana.

8.Sodišče prve stopnje je na podlagi predloženih listin pravilno ocenilo, da je ml. otrok zaradi nezadostne aktivnosti staršev v zvezi s prepoznavanjem in zadovoljevanjem njegovih posebnih potreb trenutno ogrožen do stopnje, ki terja takojšen poseg v družinska razmerja z izdajo začasne odredbe o omejitvi starševske skrbi dolžnikov na področju, ki se z vidika zagotavljanja otrokovih koristi kažejo kot najbolj kritična. Sodišče prve stopnje ima o slednjem ustrezne razloge v 8. in 9. točki obrazložitve in jih sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju v celoti povzema kot pravilne. Na podlagi slednjega je sodišče prve stopnje pravilno v skladu s 161. in 162. členom DZ izdalo začasno odredbo, ki je bila potrebna zaradi takojšnje zaščite ml. otroka, saj je le na ta način mogoče preprečiti ogroženost otroka.

9.Sodišče druge stopnje po uradnem preizkusu predmetne zadeve v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, pritožba pa neutemeljeno navaja, da je podala obrazložen ugovor v predmetni zadevi, saj iz slednjega zgolj izhaja, da se ne strinja z izrečenim ukrepom in predlaga, da sodišče otroka vrne v domače okolje.

10.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161, 162, 171, 171/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.