Jedro

Sklep stečajnega senata o drugačnem načinu prodaje premoženja stečajnega dolžnika (z neposredno pogodbo) ne ustvarja nobenih pravnih učinkov za potencialnega kupca tega premoženja (čeprav je v izreku sklepa naveden), zato njegova pritožba zoper ta sklep ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom 6.12.2000 odredilo sklenitev neposredne prodajne pogodbe za kmetijska zemljišča in gozdove stečajnega dolžnika, specificirane v osnutku prodajne pogodbe z dne 16.10.2000 s kupcem R. za ceno 125,330.588,00 SIT z rokom plačila 30 dni po sklenitvi pogodbe. Proti temu sklepu je vložil dne 18.12.2000 pritožbo Sklad. Sodišče prve stopnje je njegovo pritožbo zavrglo s sklepom z dne 23.11.2001 (zaporedna številka 137). Proti sklepu o zavrženju pritožbe je vložila pritožbo R. po svojem zakonitem zastopniku. Sodišče druge stopnje je s sklepom z dne 14.2.2001 zavrglo pritožbo R. zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 23.1.2001 (sklep na zaporedni številki 142). Na zahtevo zakonitega zastopnika R. je sodišče prve stopnje le tej naknadno vročilo še sklep sodišča prve stopnje z dne 6.12.2000. Sklep je bil R. vročen dne 12.2.2001. Dne 15.2.2001 pa je vložila pritožbo (zaporedna št. 141/a) zoper prej navedeni sklep sodišča prve stopnje. V pritožbi uveljavlja vse tri pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče obravnava tako njeno pritožbo z dne 1.2.2001, pritožbo Sklada z dne 19.12.2000 in to pritožbo ter razveljavi izpodbijani sklep z dne 6.12.2000. Pritožba ni dovoljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bilo o pritožbi R., vloženi dne 1.2.2001 že odločeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 14.2.2001 (glej zaporedna številka 142). Prav tako je bilo že odločeno o pritožbi Sklada z dne 19.12.2000 in sicer s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 23.1.2001 (glej zaporedna številka 137), zoper katerega pa sklad ni vložil pritožbe. Pritožba R., vložena zoper ta sklep, pa je bila zavržena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 14.2.2001. Tako se pokaže, da je potrebno odločiti le še o pritožbi R., vloženi dne 16.2.2001 proti sklepu sodišča prve stopnje z dne 6.12.2000. Ta pritožba pa ni dovoljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je izpodbijani sklep izdalo sodišče prve stopnje na podlagi 2. odst. 149. čl. ZPPSL. Z njim je sodišče sprejelo odločitev o drugačnem načinu prodaje premoženja stečajnega dolžnika (ne z javno dražbo). Vsebina odločitve izpodbijanega sklepa je torej način prodaje (z neposredno pogodbo) in prodajni pogoji (1. odst. 152. čl. ZPPSL). Res je, da je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa tudi zapisalo, s kom naj se sklene prodajna pogodba. Toda ta zapis v izreku izpodbijanega sklepa je nepotreben in ne ustvarja nobenih pravnih učinkov za tistega, s komer naj bi se prodajna pogodba sklenila. Zato ta subjekt (potencialni kupec) z izdajo takega sklepa ne pridobi statusa stranke v postopku. To je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ko je samo zavrglo pritožbo Sklada zoper ta sklep. Zato pritožba potencialnega kupca zoper ta sklep ni dovoljena in zanjo tudi ne more imeti pravnega interesa (3. odst. 344. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL). Sicer pa je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa kot potencialnega kupca navedlo Sklad in ne R., to je pritožnice v tem postopku. Pri tem ne sme motiti dejstvo, da je sodišče prve stopnje ime potencialnega kupca v izpodbijanem sklepu označilo neustrezno. Izraz R. je postavilo na prvo mesto, namesto da bi ta izraz postavilo na konec. Pa tudi če bi bilo izrek izpodbijanega sklepa mogoče razumeti tako, da je sodišče prve stopnje kot potencialnega kupca v izpodbijanem sklepu označilo R., njena pritožba ni dovoljena iz razlogov, ki so bili navedeni zgoraj. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo R. zavrglo kot nedovoljeno (3. odst. 344. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).