Jedro

S prenehanjem odgovornosti izbrisane pravne osebe kot glavnega dolžnika ne preneha tudi zastaviteljeva odgovornost za obveznost glavnega dolžnika.

Zgolj obstoj hipoteke upniku še ne daje pravne podlage za izvršbo zoper hipotekarnega dolžnika, temveč mora imeti upnik zoper hipotekarnega dolžnika tudi ustrezen izvršilni naslov ali pa ustrezno izkazati prehod obveznosti na hipotekarnega dolžnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kočevju je z izpodbijanim sklepom: - v I. točki izreka: ugodilo ugovoru dolžnika z dne 13. 6. 2011 in razveljavilo sklep o izvršbi z dne 26. 5. 2011, izvršilni postopek pa ustavilo, - v II. točki izreka: sklenilo, da se v zemljiški knjigi pri dolžniku do celote lastnih nepremičnin s parc. št. 856/1, 857/1, 860/1, 860/2, 861/2, 861/3, 857/3 in 857/4, vse k.o. X, izbrišejo zaznambe izvršbe, vpisane na podlagi sklepa o izvršbi z dne 26. 5. 2011, - v III. točki izreka: upniku naložilo, da mora dolžniku v roku 8 dni povrniti stroške ugovora v znesku 2.206,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

2. Upnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sklep izpodbija v celoti, in sicer nasprotuje razlogom od vključno 8. točke dalje. Kot že v odgovoru na ugovor poudarja, da zahtevka zoper družbenika izbrisane glavne dolžnice L. d.o.o. niti ni imel namena uveljavljati. Izbris družbe iz sodnega registra in neuveljavljanje terjatve iz tega naslova proti družbenikom ne vpliva na pravice upnika do poplačila terjatve iz zastavljenih nepremičnin v lasti dolžnika, na katerih ima upnik vknjiženo hipoteko. Upnik zato v predlogu za izvršbo od dolžnika ne zahteva izpolnitve obveznosti v smislu naložitve plačila zneska, ampak terja poplačilo iz vrednosti zastavljenih nepremičnin. Hipotekarno zavarovanje bi povsem prenehalo služiti svojemu namenu nudenja dodatnega varstva upniku z možnostjo poplačila iz zastavljenih nepremičnin, če bi hipoteka prenehala zaradi prenehanja obstoja glavnega dolžnika z izbrisom iz sodnega registra. To bi pomenilo zasledovanje množice primerov zlorab s strani družb (glavnih dolžnikov), ki bi po najemu kreditov enostavno poskrbele za svoje prenehanje, s tem pa bi se tudi zastavitelj na škodo upnika znebil bremena hipoteke. V zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 833/2009 z dne 20. 5. 2010, ki ne predstavlja ustaljene sodne prakse, poudarja, da je zmotna sodna praksa o prenehanju hipoteke za tujo obveznost s prenehanjem glavnega dolžnika zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ali zaradi stečaja. Navedeno v publikaciji Pravne prakse št. 22 Učinek prenehanja glavnega dolžnika na hipoteko za tujo obveznost (na str. 22) obširno pojasnjuje dr. Nina Plavšak, na zmotnost stališča iz izpodbijanega sklepa pa med drugimi opozarjata tudi vodja gospodarskega oddelka Vrhovnega sodišča RS Vladimir Balažic in prof. dr. Renato Vrenčur. V nadaljevanju pritožbe povzema bistvene poudarke članka dr. Nine Plavšak. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in sklep o izvršbi obdrži v veljavi, podredno pa, naj zadevo po razveljavitvi izpodbijanega sklepa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, naj pritožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno in sklep potrdi, upniku pa naloži plačilo stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnik utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi ugodilo zaradi ugotovitve, da je upnikova terjatev do dolžnika prenehala, ker upnik te terjatve ni pravočasno uveljavljal proti družbenikom glavne oz. prvotne dolžnice L. d.o.o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije. Z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije namreč preneha samo odgovornost izbrisane pravne osebe za njene obveznosti, ne prenehajo pa tudi njene obveznosti. Zastaviteljeva odgovornost za tujo obveznost pa ni odvisna od odgovornosti glavnega dolžnika za to obveznost, temveč le od obstoja same obveznosti. Zato s prenehanjem odgovornosti izbrisane pravne osebe kot glavnega dolžnika ne preneha tudi zastaviteljeva odgovornost za obveznost glavnega dolžnika. Tudi po prenehanju glavnega dolžnika zastaviteljeva odgovornost še vedno obstaja oz. prenehanje glavnega dolžnika ne povzroči prenehanja hipoteke (tako tudi članek dr. Nine Plavšak: Učinek prenehanja glavnega dolžnika na hipoteko za tujo obveznost, Pravna praksa, št. 22/2012 z dne 7. 6. 2012, GV Založba, str. 22 in načelno pravno mnenje z občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 21. 6. 2013 ter sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 121/2011 z dne 11. 6. 2013).

6. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti pa je višje sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo tudi pri presoji dolžnikovega ugovora pasivne legitimacije. Ni namreč pravilno stališče, da je dolžnikova pasivna legitimacija vzpostavljena že s tem, ker je dolžnik lastnik nepremičnin, na katerih je vknjižena upnikova hipoteka (t.j. hipotekarni oz. realni dolžnik). Sam obstoj hipoteke upniku še ne daje pravne podlage za izvršbo zoper hipotekarnega dolžnika (prim. 142. in 153. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in VSL sklep I Ip 4016/2007 z dne 27. 2. 2008).

7. Izvršilno sodišče lahko dovoli izvršbo le na podlagi ustreznega izvršilnega naslova (17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ)) ali na podlagi verodostojne listine (23. člen ZIZ). V postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, kakršen je tudi predmetni postopek, je izvršilno sodišče po načelu stroge formalne legalitete (21. člen ZIZ) vezano na izvršilni naslov tako glede obveznosti kot tudi glede legitimacije strank, ki so navedene v njem. Izvršbo sme tako dovoliti le za izterjavo obveznosti, ki ni večja ali drugačna od obveznosti, ki je določena v izvršilnem naslovu, ter le na predlog upnika, ki izhaja iz izvršilnega naslova, in le zoper dolžnika, ki mu je v izvršilnem naslovu naložena obveznost. Za primere, ko pride do prehoda terjatve oz. obveznosti po tem, ko je bil izvršilni naslov že izdan, vendar še pred vložitvijo predloga za izvršbo, je v 24. členu ZIZ sicer predviden odstop od navedenega pravila: sodišče dovoli izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik (prvi odstavek 24. člen ZIZ), oz. zoper nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik (drugi odstavek 24. člena ZIZ), vendar pa mora upnik v takšnem primeru v predlogu za izvršbo določno označiti javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže prenos terjatve oz. prehod obveznosti iz izvršilnega naslova s prvotnega upnika nase oz. s prvotnega dolžnika na novega dolžnika.

8. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti dolžnikovega ugovora pravilno upoštevalo le določbo prvega odstavka 24. člena ZIZ (glede obstoja aktivne legitimacije upnika za predmetni izvršilni postopek), ne pa tudi določbe drugega odstavka 24. člena ZIZ (glede obstoja pasivne legitimacije dolžnika). Smiselno enako kot pri presoji aktivne legitimacije upnika bi moralo sodišče prve stopnje tudi pri presoji pasivne legitimacije dolžnika preveriti, ali je upnik izkazal prehod obveznosti s prvotnega dolžnika v izvršilnem naslovu na hipotekarnega dolžnika, zoper katerega je predlagal predmetno izvršbo.

9. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotovilo vseh pravno pomembnih dejstev za presojo utemeljenosti dolžnikovega ugovora, je višje sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi drugega odstavka 24. člena ZIZ ponovno obravnava dolžnikov ugovor neobstoja pasivne legitimacije oz. preveri obstoj ugovornih razlogov iz 1. do 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katere je v skladu z drugim odstavkom 55. člena ZIZ dolžno paziti po uradni dolžnosti.

11. Upoštevaje razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje je višje sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).