Jedro

Čeprav se obtežba z živino ugotavlja le za določeno število dni v letu, pa ta v nobenem primeru ne sme preseči predpisane maksimalne obtežbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) zavrnila tožnikov zahtevek za izplačila za ukrep KOP, podukrepa ohranjanje kolobarja in ozelenitev njivskih površin. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik dne 11. 5. 2010 pri Agenciji vložil zbirno vlogo za leto 2010, v kateri je uveljavljal zahtevke za ukrepe kmetijsko-okoljskih plačil (KOP). Ker je bilo ob kontroli zahtevka za plačila ugotovljeno, da je obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu (KMG) večja od 1,9 GVŽ/ha, kar je v nasprotju z Uredbo o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 (v nadaljevanju Uredba KOP), je Agencija navedeni zahtevek zavrnila.

Tožena stranka je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Agencije, pri čemer se je sklicevala na določbe Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 (v nadaljevanju Uredba) in na določbe Uredbe KOP. V prilogi 1: „Pogoji za izvajanje podukrepov KOP“, ki je del Uredbe KOP, je določeno, da obtežba z živino na KMG ne sme preseči 1,9 GVŽ/ha. Pri tem se upoštevajo podatki o številu živali iz Centralnega registra za govedo po stanju na dan 1. 3. 2010 in na štiri reprezentativne naključno izbrane datume. Podatki o drugih rejnih živali se upoštevajo na podlagi obrazca „B“, ki ga posreduje vlagatelj. Obdelovalne površine pa se upoštevajo na podlagi podatkov, ki jih prosilec navede v obrazcu „D“. Tožnik je v navedenem obrazcu navedel, da skupna površina kmetijskih zemljišč v uporabi znaša 50,91 ha. Ob kontrolnem pregledu površin z daljinskim zaznavanjem pa je bilo ugotovljeno, da gre na površini 0,03 ha za neobdelano kmetijsko zemljišče, tako da ima tožnik v uporabi 50,88 ha kmetijskih zemljišč. Na navedenih površinah bi lahko maksimalna obtežba znašala 96,6 GVŽ. Ob reprezentativnem datumu 15. 7. 2010 pa je bilo ugotovljeno, da je obtežba znašala 97,2 GVŽ, kar je več od dovoljene. Ker mora biti navedeni pogoj izpolnjen skozi vse dni v letu, kar pa v konkretnem primeru ni bil, je tožena stranka zaključila, da je Agencija utemeljeno zavrnila zahtevek tožnika.

Tožnik v tožbi ugovarja, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, ker se niso upoštevale vse površine, ki jih dejansko obdeluje. Površine GERK-ov so se zmanjšale na podlagi odločbe z dne 6. 1. 2010, ker je pri vrisovanju na posnetkih iz leta 2006, ki so se uporabljali tudi v letu 2010, prihajalo do napak zaradi nepreglednih posnetkov in zamika katastra. Posledično je zato prišlo do napak pri dejansko prijavljenih in upravičenih površinah. Površine, ki jih obdeluje, so bolj natančno vrisane na posnetkih iz leta 2010, ki se uporabljajo od leta 2011. V navedenem letu so tudi uredili GERK-e s sosedi in jih popravili. Ker pri vrisovanju GERK-ov v katastre ni imel vpliva, so se dogajale napake, zato je prišlo do manjših površin, kot jih obdeluje. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedenih v njeni odločbi, ki jih obširneje pojasnjuje. V kolikor obstaja razhajanje med dejanskim in katastrskim stanjem, mora stranka sama to urediti skladno z Zakonom o evidentiranju nepremičnin. Vlagatelj s podpisom zbirne vloge potrdi pravilnost vnosa vseh podatkov in morebitnega grafičnega vnosa. Tožnik je tako z oddajo vloge sam prevzel odgovornost za vse prijavljene podatke. Pri tem pa morata biti površina in dejanska raba GERK-ov enaka stanju v naravi. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je Agencija zavrnila tožnikov zahtevek za ukrep KOP za leto 2010, ker je ugotovljena obtežba z živino na KMG presegala maksimalno predpisana obtežbo 1,9 GVŽ/ha.

Po presoji sodišča sta Agencija in tožena stranka v postopku pravilno ugotovili dejansko stanje ter na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabili materialne predpise. Sodišče soglaša z razlogi obeh izpodbijanih odločb in se nanje tudi v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

Tožnik v tožbi ugovarja, da Agencija ni pravilno upoštevala vseh površin, ki jih dejansko obdeluje. Navedeni ugovor pa je pavšalen in ga tožnik tudi z ničemer ni dokazal. Nasprotno pa se tožena stranka v zvezi s površino kmetijskih zemljišč, ki jih tožnik dejansko uporablja, sklicuje na zapisnik o kontrolnem pregledu površin, ki ga je podpisal tudi tožnik brez pripomb. Ob kontroli pa je bilo ugotovljeno, da gre pri 0,03 ha za neobdelano kmetijsko zemljišče, tako da ima tožnik v dejanski uporabi 50,88 ha kmetijskih zemljišč. Ker zapisnik predstavlja javno listino, ki potrjuje resničnost tega, kar se v njej navaja, tožnik pa navedenih ugotovitev v postopku ni uspel izpodbiti, sodišče zavrača tožnikov tožbeni ugovor o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju kot neutemeljen. Drugi relevanten podatek v zadevi pa je stalež živali na kmetiji na dan 1. 3. ter še na štiri reprezentativne naključno izbrane datume. Navedenim podatkom tožnik ne ugovarja, niti ne ugovarja izračunu GVŽ. Čeprav se obtežba z živino ugotavlja le za določeno število dni v letu, pa ta ne sme v nobenem primeru preseči maksimalne obtežbe, kot je to pravilno navedla tožena stranka. To določa Uredba KOP, ki v prilogi 1 med splošnimi pogoji (točka 4) izrecno navaja, da obtežba z živino nikoli ne sme preseči 1,9 GVŽ/ha. Ne glede na to, pa sodišče ugotavlja, da tudi v primeru, če bi Agencija upoštevala tožnikov podatek o površini kmetijskih zemljišč v uporabi iz obrazca „D“ (50,91 ha), bi obtežba z živino na dan 15. 7. 2010 še vedno presegala maksimalno obtežbo 1,9 GVŽ/ha.

Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakon utemeljen, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.