- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
UPRS Sodba III U 162/2021-15
ECLI:SI:UPRS:2025:III.U.162.2021.15 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Izrek odločbe ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati, o katerem predmetu oziroma o katerem zahtevku je z njim odločeno. Tožena stranka bi morala v izreku in obrazložitvi izpodbijane odločbe enotno dovoljenje za prebivanje in delo konkretizirati z navedbo organa, ki ga je izdal, številko dovoljenja in datumom njegove izdaje, torej ga opredeliti tako, da bi bilo nesporno, na kateri akt se njena odločitev nanaša. Izrek, kot ga je oblikovala, pa je po presoji sodišča tudi nejasen. Tožena stranka je navedla, da se enotno dovoljenje za prebivanje in delo tožniku "zavrne". "Zavrnitev" in "razveljavitev" sta vsebinsko povsem različna pojma, ki ju ni moč enačiti in zato izrek izpodbijane odločbe s tem, ko govori o "zavrnitvi" že izdanega dovoljenja, ni razumljiv. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer govori o "razveljavitvi", vendar pa to ne more sanirati pomanjkljivosti izreka.
Izrek
I.Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Upravne enote Izola, št. 214-649/2021-4 z dne 16. 7. 2021, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Obrazložitev
1.Upravna enota Izola (v nadaljevanju tožena stranka) je z odločbo, št. 214-649/2021-4 z dne 16. 7. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), zavrnila enotno dovoljenje za prebivanje in delo, izdano tožniku (1. točka izreka). Določila mu je desetdnevni rok za prostovoljni odhod (2. točka izreka) ter mu izrekla ukrep prepovedi vstopa v Republiko Slovenijo za obdobje dveh let, vse od pravnomočnosti odločbe (3. točka izreka), določila pa še, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom (4. točka izreka).
2.Tožena stranka pojasnjuje, da je na podlagi dopisa Generalne policijske uprave, Uprave kriminalistične policije (v nadaljevanju GPU UKP), št. 225-109/2021/1- (2252-04) z dne 10. 5. 2021, uvedla postopek razveljavitve tožnikovega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. S tem dopisom jo je namreč GPU UKP seznanila, da so od urada SIRENE dne 5. 5. 2021 prejeli obvestilo, da je bil tožnik kontroliran na mejnem prehodu Bajakovo, pri tem pa je bilo ugotovljeno, da je zoper njega v Schengenskem informacijskem sistemu (v nadaljevanju SIS) razpisan ukrep zavrnitve vstopa na schengensko območje po 24. členu Uredbe EU Evropskega parlamenta in Sveta 1987/2006. Ta ukrep je 23. 7. 2017 razpisala Nemčija in je veljaven do 23. 1. 2022. Urad SIRENE je še sporočil, da je tožnik prvič vstopil v Nemčijo 7. 2. 2015. Tu je bila z odločbo Urada za migracije in begunce z dne 1. 12. 2016 zavrnjena njegova prošnja za azil, brez možnosti za pritožbo. Dne 23. 2. 2017 je Oddelek za tujce Herzogtum Lauenburg zoper tožnika razpisal iskanje z namenom izgona/deportacije. Zaradi vlomov v stanovanja so mu bili takrat odvzeti prstni odtisi, bil je tudi fotografiran.
3.Tožena stranka navaja, da je v drugem odstavku 25. člena Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma (UL L 239/2000 z dne 22. 9. 2000 in UL L 85/2010 z dne 31. 3. 2010) določeno, da se, če se izkaže, da je bil ukrep zavrnitve vstopa razpisan za tujca z veljavnim dovoljenjem za prebivanje, ki ga je izdala ena od pogodbenic, tista pogodbenica, ki je ukrep razpisala, posvetuje s pogodbenico, ki je izdala dovoljenje za prebivanje, da bi ugotovili, ali obstajajo zadostni razlogi za razveljavitev dovoljenja za prebivanje. Tožena stranka se ni še enkrat posvetovala z državo, ki je za tožnika razpisala ukrep zavrnitve vstopa, saj je odgovor urada SIRENE Nemčija pridobila že GPU UKP in ga, kot je to ustaljena praksa, predložila toženi stranki.
4.Na podlagi tega odgovora je tožena stranka ugotovila, da obstajajo razlogi, da se tožniku razveljavi enotno dovoljenje za prebivanje in delo, zato ga je v skladu s 146. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) s tem seznanila ter mu dala možnost, da se izjavi, česar pa ni storil. Dne 9. 6. 2021 je tožena stranka prejela odgovor tožnikove pooblaščenke, v katerem je ta navedla, da je sicer res, da je za tožnika razpisan ukrep zavrnitve z veljavnostjo do 23. 1. 2022, vendar pa kljub temu pogoji za razveljavitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo po slovenski zakonodaji niso izpolnjeni. Kot je pojasnila, tožnika kasneje ni več obravnavala policija ali kakšen drug organ, niti zoper njega ni bil uveden postopek za razveljavitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, zato bi bila razveljavitev tega dovoljenja zgolj zaradi enega dogodka nesorazmeren ukrep. Cilj Nemčije, to je preprečitev tožniku, da bi vstopil na njeno ozemlje, bi se lahko dosegel na milejši način, in to tako, da bi tožnika uvrstila na svoj nacionalni seznam razpisanih ukrepov in mu eventualno zavrnila vstop v Nemčijo. Ukrep zavrnitve vstopa na schengensko območje je po tožnikovem prepričanju prekomeren, nesorazmeren in nepotreben, zato je tožnik toženi stranki predlagal, naj se v zadevi posvetuje z Nemčijo in jo seznani z njegovimi zagotovili.
5.Uradna oseba tožene stranke je 16. 7. 2021 ponovno vpogledala v SIS in ugotovila, da je zoper tožnika zabeležen ukrep zaradi nezakonitega zaposlovanja in je zato odločila tako, kot to izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Pojasnjuje, da je postopek posvetovanja z državo pogodbenico, ki izreče ukrep, predpisan in ga je urad SIRENE Slovenija v skladu s tem tudi izvedel. Iz podatkov urada SIRENE Nemčija izhaja, da je bil zoper tožnika razpisan ukrep zaradi vlomov v stanovanja med postopkom obravnave njegove prošnje za azil. Iz tega izhaja, da ni šlo le za en sam dogodek, kot to navaja tožnik, pač pa da je bilo takih dejanj več. Po določbi 55. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) je mogoče vlome šteti med izvrševanje drugih kaznivih dejanj in na podlagi tega sklepati, da obstaja sum, da bo tudi tožnikovo prebivanje v Republiki Sloveniji povezano z izvrševanjem tovrstnih kaznivih dejanj, oziroma da obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije.
6.Tožena stranka nadalje navaja, da 2. točka izreka izpodbijane odločbe temelji na tretjem odstavku 60.a člena ZTuj-2, ki ga je kot milejšega uporabila na podlagi 102. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 57/2021, ZTuj-2F), ki ga citira in s tem utemeljuje svojo odločitev, da se tožniku določi desetdnevni rok za prostovoljni odhod, računano od pravnomočnosti izpodbijane odločbe. Pojasnjuje tudi posledice, do katerih lahko pride, če tožnik te zahteve ne bi upošteval. V 3. točki izreka je tožena stranka tožniku izrekla še prepoved vstopa v Republiko Slovenijo za čas dveh let, kar utemeljuje z določbo šestega odstavka 56. člena ZTuj-2. Po tem, ko citira zakonski tekst te določbe, pojasnjuje, da je bil tožniku v Nemčiji izrečen ukrep izgona iz te države zaradi nezakonitega zaposlovanja, ki traja do 13. 3. 2022 in meni, da zato obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu v Republiki Sloveniji.
7.Tožena stranka svojo obrazložitev sklene z navedbo, da v zadevi ni bilo stroškov in da se zato odloči tako, kot je določeno v drugi točki izreka odločbe, ter še, da je tožnikova pooblaščenka v izjavi z dne 8. 6. 2021 podala zahtevo za povrnitev stroškov postopka.
8.Tožnik je zoper odločitev tožene stranke vložil tožbo v upravnem sporu iz vseh tožbenih razlogov. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženi stranki v ponovno odločanje, ta pa naj mu tudi povrne stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
9.Tožnik pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da je zoper njega v SIS razpisan ukrep zavrnitve vstopa v schengensko območje po 24. členu Uredbe EU Evropskega parlamenta in Sveta 1987/2006, ki ga je dne 23. 7. 2017 razpisala Nemčija, z veljavnostjo do 23. 1. 2022, vendar pa vztraja, da s tem še niso izpolnjeni pogoji po slovenski zakonodaji za razveljavitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. Tožnika namreč ni nikoli obravnavala policija ali drug organ, niti ni bil zoper njega uveden kakšen postopek. Razveljavitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, zgolj zaradi enega dogodka oziroma enkratnega ravnanja, bi bila zato nesorazmeren ukrep, tudi ob upoštevanju, da je cilj države predlagateljice preprečitev tožnikovega vstopa v Nemčijo, kar pa je mogoče doseči tudi na milejši način, in to tako, da bi ga Nemčija uvrstila na svoj nacionalni seznam razpisanih ukrepov in mu eventualno zavrnila vstop v to državo.
10.V nadaljevanju tožnik citira določbo prvega odstavka 56. člena ZTuj-2, ki ureja razveljavitev dovoljenja za začasno prebivanje, opozarja pa še na 55. člen tega zakona, ki določa razloge za zavrnitev izdaje dovoljenja. Poudarja, da nobeden od teh pogojev pri njem ni izpolnjen, saj mu ni bil nikoli prepovedan vstop v Republiko Slovenijo, ne obstaja noben razlog za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu države, ne obstajajo razlogi za sum, da bi v Republiki Sloveniji izvršil kakršno koli kaznivo dejanje, ima pa tudi zadostna sredstva za preživljanje. Njegov delodajalec A. A. (... s.p.) je pripravljen jamčiti, da tožnik ne bo ravnal v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije in da ne bo zapuščal države. Tožena stranka se do teh navedb in v zvezi s tem priloženih dokazov ni opredelila, s čimer je bistveno kršila pravila postopka, njene odločitve pa se tudi ne da preizkusiti, saj je obrazložitev pomanjkljiva.
11.Tožnik izpostavlja, da je toženi stranki predlagal, naj se v skladu s 25. členom Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma posvetuje z Nemčijo, ki je zoper njega razpisala ukrep zavrnitve, jo seznani z njegovimi zagotovili ter ji predlaga, naj razpisani ukrep prekliče in ga eventualno za preostali čas ukrepa nadomesti z uvrstitvijo tožnika na svoj nacionalni seznam razpisanih ukrepov. Ker namerava tožnik delati in živeti v Sloveniji ter je nima interesa zapuščati, meni, da interes Nemčije za vztrajanje pri ukrepu zavrnitve vstopa tožnika v schengensko območje ni zadostno izkazan. Po njegovem prepričanju bi bila vsakršna drugačna odločitev kršitev njegove pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kršitev pravice do svobode gibanja iz 2. člena Protokola št. 4 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter kršitev pravice do dela iz 23. člena Splošne deklaracije človekovih pravic. Vse te pravice ureja in zagotavlja tudi Ustava Republike Slovenije, dopolnjuje pa jo obsežna sodna praksa. Tožena stranka se do teh navedb, ki jih je tožnik uveljavljal v postopku, ni opredelila, oziroma je zgolj pavšalno navedla, da naj bi se urad SIRENE Slovenija v skladu s predpisi posvetoval z uradom SIRENE Nemčija, ni pa pojasnila niti kdaj naj bi to posvetovanje potekalo niti kakšen naj bi bil odgovor Nemčije. Prav tako se tožena stranka v nobenem delu obrazložitve ni opredelila do tožnikovih očitkov glede kršitev njegovih ustavnih in evropskih pravic. Navedba tožene stranke, da naj se tožnik po vročitvi dopisa, s katerim ga je seznanila z ugotovljenimi dejstvi in okoliščinami, na to ni odzval, pa tudi ne drži, saj je svojo izjavo podal po svoji pooblaščenki dne 8. 6. 2021.
12.Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, na tožbo ni odgovorila.
K točki I izreka:
13.Tožba je utemeljena.
14.Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela na podlagi 25. člena Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma (UL L 239/2000 z dne 22. 9. 2000 in UL L 85/2010 z dne 31. 3. 2010). Ta določa, da se država pogodbenica, kadar obravnava izdajo dovoljenja za prebivanje tujcu, za katerega je bil razpisan ukrep zavrnitve vstopa, najprej posvetuje s pogodbenico, ki je ukrep razpisala, in upošteva njene interese; dovoljenje za prebivanje se izda samo iz utemeljenih razlogov, kakor so humanitarni razlogi ali mednarodne obveznosti (prvi odstavek 1. točke) Če se dovoljenje za prebivanje izda, pogodbenica, ki je ukrep razpisala, ukrep prekliče, vendar pa lahko tujca uvrsti na svoj nacionalni seznam razpisanih ukrepov (drugi odstavek 1. točke). Če se izkaže, da je bil ukrep zavrnitve vstopa razpisan za tujca z veljavnim dovoljenjem za prebivanje, ki ga je izdala ena od pogodbenic, se pogodbenica, ki je ukrep razpisala, posvetuje s pogodbenico, ki je izdala dovoljenje za prebivanje, da bi ugotovili, ali obstajajo zadostni razlogi za razveljavitev dovoljenja za prebivanje (prvi odstavek 2. točke). Če se dovoljenje za prebivanje ne razveljavi, pogodbenica, ki je ukrep razpisala, ta ukrep prekliče, vendar pa lahko tujca uvrsti na svoj nacionalni seznam razpisanih ukrepov (drugi odstavek 2. točke).
15.Po pregledu izpodbijane odločbe sodišče najprej ugotavlja, da je 1. točka izreka nejasna. Po določbi 213. člena ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (prvi odstavek); izrek mora biti kratek in določen (šesti odstavek). Izrek odločbe ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati, o katerem predmetu oziroma katerem zahtevku je z njim odločeno.
16.Tožena stranka je izrek v 1. točki oblikovala tako, da je navedla: "Enotno dovoljenje za prebivanje in delo izdano B. B., rojenemu ... 1992 v kraju ..., državljanu ..., se zavrne". Tako oblikovan izrek ni določen, saj iz njega ni mogoče razbrati, katero enotno dovoljenje za prebivanje in delo se tožniku zavrne. Povedano drugače, tožena stranka bi morala enotno dovoljenje za prebivanje in delo konkretizirati z navedbo organa, ki ga je izdal, številko dovoljenja in datumom njegove izdaje, torej ga opredeliti tako, da bi bilo nesporno, na kateri akt se njena odločitev nanaša.
17.1. točka izreka, kot jo je oblikovala tožena stranka, pa je po presoji sodišča tudi nejasna. Tožena stranka je navedla, da se enotno dovoljenje za prebivanje in delo tožniku "zavrne". Kaj naj bi pomenila taka zavrnitev, ni jasno. Zavrne se namreč prošnja za izdajo takega dovoljenja, medtem ko se dovoljenje, ki je že bilo izdano (iz listin upravnega spisa je mogoče razbrati, da je tožnik s takim dovoljenjem po vsej verjetnosti razpolagal), razveljavi, kolikor so za to izpolnjeni pogoji. "Zavrnitev" in "razveljavitev" sta torej vsebinsko povsem različna pojma, ki ju ni moč enačiti in zato 1. točka izreka izpodbijane odločbe s tem, ko govori o "zavrnitvi" že izdanega dovoljenja, ni razumljiva. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer govori o "razveljavitvi", vendar pa to ne more sanirati pomanjkljivosti izreka. Izreka odločbe namreč ni mogoče nadomeščati ali dopolnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole.1 Zgolj izrek je namreč tisti del odločbe, ki postane izvr61ljiv, dokon0den in pravnomo0den. Izrek, kot ga je v 1. to0dki oblikovala to7eena stranka, pa tudi sicer ne sledi Konvenciji o izvajanju schengenskega sporazuma, ki v 2. to0dki 25. 0dlena ob izpolnjenih pogojih predvideva "razveljavitev" izdanega dovoljenja, enako pa to zahteva tudi dolo0dba 56. 0dlen ZTuj-2. Zaradi vseh opisanih pomanjkljivosti 1. to0dke izreka izpodbijane odločbe ni mo7eno preizkusiti, kar je bistvena kr61itev dolo0db upravnega postopka iz 7. to0dke drugega odstavka 237. 0dlena ZUP.
18.Poleg opisanih zaklju0dkov sodi610de 61e ugotavlja, da je obrazlo7eitev sprejete odlo0dbe tudi pomanjkljiva, mestoma sama s seboj v nasprotju, protispisna ter nejasna. Po dolo0dbi prvega odstavka 214. 0dlena ZUP mora obrazlo7eitev odlo0dbe upravnega organa obsegati: razlo7eitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odlo0dilne za presojo posameznih dokazov; navedbo dolo0db predpisov, na katere se opira odlo0dba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo tak61no odlo0dbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kak61nemu zahtevku strank. 0ce obrazlo7eitev odlo0dbe ne sledi tej zakonski dolo0dbi, je ni mo7eno preizkusiti, kar je bistvena kr61itev dolo0db upravnega postopka po 7. to0dki drugega odstavka 237. 0dlena ZUP.
19.Iz izpodbijane odlo0dbe je sicer mo7eno razbrati, da je to7enik, ki je po podatkih iz upravnega spisa (kopija osebne izkaznice in potnega lista) dr7avljan ..., v 0dasu odlo0danja to7ene stranke imel veljavno enotno dovoljenje za prebivanje in delo, vendar pa podatki o tem dovoljenju (61tevilka, organ izdaje, 0das njegove veljavnosti) niso navedeni niti v izreku niti v obrazlo7eitvi izpodbijane odlo0dbe. Iz upravnega spisa (listina Pregled dovoljenj osebe) pa je vendarle mo7eno razbrati, da mu je bilo to dovoljenje izdano 11. 3. 2021 z veljavnostjo do 28. 2. 2022 in da mu je bilo izdano dovoljenje za bivanje 61t. 000556805 (dopis GPU UKP 61t. 2255-109/2021/1 (2252-04) z dne 10. 5. 2021). Sodi610de meni, da bi morala to7ena stranka podatke o izdani enotni dovoljenju in 0dasu njegove veljavnosti v obrazloeitvi izpodbijane odlo0dbe ugotoviti in jih navesti tudi v izreku izpodbijanega sklepa (kot je 7ee pojasnjeno v predhodnih to0dkah), saj bi bilo le na tak na0din konkretizirano, katero dovoljenje je predmet obravnave.
20.Med strankama ni sporno, da je bil zoper to7enika v SIS razpisan ukrep zavrnitve vstopa na schengensko obmo0dje po 24. 0dlenu Uredbe EU Evropskega parlamenta in Sveta 1987/2006, ki ga je 23. 7. 2017 razpisala Nem0dija in je veljaven do 23. 1. 2022. 0cetudi to7ena stranka v obrazloeitvi izpodbijane odlo0dbe navaja, da je posvet z dr7avo razpisnico ukrepa opravila 7ee GPU UKP ter da se zato to7ena stranka ni ponovno posvetovala z dr7avo razpisnico, pa tega podatki iz upravnega spisa ne potrjujejo. Iz dopisa GPU UKP, 61t. 2255-109/2021/1 (2252-04) z dne 10. 5. 2021, ki je bil poslan to7eni stranki in na katerega se sklicuje v izpodbijani odlo0dbi, namre0d izhajajo zgolj podatki, ki jih je policija pridobila po tem, ko jo je urad SIRENE Hrva61ka obvestil, da je ob to7nikovem prestopu dr7avne meje ugotovil, da je zoper njega v SIS razpisan ukrep zavrnitve vstopa na schengensko obmo0dje, nato pa 61e podatki, ki jih je GPU UKP pridobila pri uradu SIRENE Nem0dija (razlogi za izrek ukrepa, organ, ki je izdal odlo0dbo, datum odlo0dbe, datum, ko je ta stopila v veljavnost, datum prenehanja trajanja ukrepa). V dopisu pa je izrecno naveden tudi predlog GPU UKP to7eni stranki, naj pri0dne posvetovalni postopek, kar dopu610da sklepanje, da do postopka posvetovanja ni pri61lo. 0ce pa je do tega pri61lo, tako kot navaja to7ena stranka, pa to v izpodbijani odlo0dbi ni pojasnjeno niti tega ni med listinami upravnega spisa. Navedbe to7ene stranke o tej okoli0dini, ki je za odlo0ditev bistvenega pomena, so zato pomanjkljive do te mere, da odlo0dbe ni mo7eno preizkusiti. Iz enakega razloga tudi ni mo7eno preizkusiti navedbe to7ene stranke, da je bil to7nik v Nem0diji obravnavan za ve0d vlomov (pri 0demu se to7ena stranka opira na dopis GPU UKP), saj to7nik trdi, da je 61lo le za en primer. Opisano neskladje bi lahko to7ena stranka razjasnila s pridobitvijo dodatnih podatkov in dokazil ali v postopku posvetovanja. Pojasnjen pa ni niti zaklju0dek to7ene stranke, da kazniva dejanja, ki naj bi jih to7nik izvr61eval v Nem0diji, dopu610dajo presojo, da se ne bo podrejal pravnemu redu v Republiki Sloveniji. Zakaj je to7enka pri61la do tega zaklju0dka, v obrazloeitvi izpodbijane odlo0dbe namre0d ni utemeljeno.
21.To7ena stranka v obrazloeitvi izpodbijane odlo0dbe sicer pravilno navaja, da je to7nika pred izdajo izpodbijane odlo0dbe seznanila s potekom postopka in ga pozvala, naj se o tem izjavi, 0derar pa naj ta ne bi storil. Taka navedba je protispisna, saj je v upravnem spisu izjava z dne 8. 6. 2021, ki jo je za to7nika vlo7eila njegova poobla610denka, to7ena stranka pa jo je povzela v obrazloeitvi izpodbijane odlo0dbe. Na tej to0dki sodi610de 61e ugotavlja, da je to7nik v izjavi uveljavljal enake ugovore, kot jih uveljavlja v to7bi, predlagal pa tudi izvedbo dokazov z njegovim zasli61anjem, z zasli61anjem njegovega delodajalca in z vpogledom v pisno izjavo slednjega. To7ena stranka se do predlaganih dokazov v izpodbijani odlo0dbi ni opredelila, niti ni pojasnila razlogov, zaradi katerih teh dokazov ni izvedla, kar pomeni, da njenih odlo0db o tem ni mo7eno preizkusiti.
22.V obrazloeitvi izpodbijane odlo0dbe to7ena stranka nadalje navaja, da je pred izdajo odlo0dbe vpogledala v SIS ter ugotovila, da je zoper to7nika 61e vedno zabele7een ukrep zaradi nezakonitega zaposlovanja, nakar nadaljuje, da je zato na podlagi drugega odstavka 25. 0dlena Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma odlo0dila, kot je to dolo0deno v prvi to0dki izreka odlo0dbe (torej odlo0dila, da se to7niku izdaja enotnega dovoljenja za prebivanje in delo zavrne). Glede na tako pojasnilo ni povsem razumljivo, ali je odlo0ditev sprejela zaradi ukrepa zavrnitve, ki ga je to7niku izrekla Nem0dija, ali zaradi tega ukrepa, pa tudi glede slednjega sodi610de ugotavlja, da v upravnem spisu o tem ni oprijemljivih podatkov. Med listinami je zgolj izpis iskanja s foneti0dnim indeksom osebe, na katerem pa je le to7nikovo ime in 61tevilka SIS ID, vsebina tega vpisa pa ni razvidna. Sodi610de dopu610da mo7nost, da je to7ena stranka podatke o tem sicer pridobila iz sistema, vendar pa niso del upravnega spisa in se zato sodi610de o njih ne more izjasniti.
23.Zaradi vseh doslej opisanih pomanjkljivosti obrazloeitve sodi610de tudi ne more preizkusiti 2., predvsem pa ne 3. to0dke izreka izpodbijane odlo0dbe, ki sta ukrepa, izre0dena zato, ker je to7ena stranka enotno dovoljenje za prebivanje in delo to7niku zavrnila. To 61e zlasti velja za 3. to0dko (ukrep prepovedi vstopa v Republiko Slovenijo), ko to7ena stranka navaja, da sklepa, da se to7nik ne bo podrejal pravnemu redu v Republiki Sloveniji zaradi nezakonitega zaposlovanja in izre0denega ukrepa v Nem0diji, vendar pa argumentov za tak zaklju0dek v obrazloeitvi ni predstavila.
24.Sodi610de nenazadnje 61e ugotavlja, da je nerazumljivo tudi pojasnilo to7ene stranke glede odlo0ditve, da bo o stro61kih postopka izdala poseben sklep. Te odlo0ditve namre0d v izpodbijani odlo0dbi ni utemeljila, pa0d pa je najprej navedla, da gredo stro61ki, ki nastanejo organu ali stranki v postopku, v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek za0del, (v predmetni zadevi se je vodil po uradni dol7enosti), da stro61kov postopka ni bilo in da se zato odlo0di, kot je to dolo0deno v 2. to0dki izreka (kar sodi610de 61teje za o0ditno pisno napako, saj je o stro61kih odlo0dilo v 4. to0dki izreka), nato pa 61e dodala, da je stro61ke postopka priglasila to7nikova poobla610denka v izjavi z dne 8. 6. 2021. Sodi610de sklepa, da je to7ena stranka verjetno imela v mislih, da bo kasneje odlo0dila o prigla61enih stro61kih to7nikove poobla610denke, vendar pa to v obrazloeitvi izpodbijane odlo0dbe ni pojasnjeno in zato sodi610de tudi v tem delu izpodbijane odlo0dbe ne more preizkusiti.
25.Po vsem povedanem sodi610de zaklju0duje, da je to7nikova to7ba utemeljena in je zato na podlagi 3. to0dke prvega odstavka 64. 0dlena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odlo0dbo odpravilo, zadevo pa vrnilo to7eni stranki v ponovni postopek, v katerem mora ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti.
26.Sodi610de je odlo0ditev sprejelo brez glavne obravnave, saj je bilo 7ee na podlagi to7be, izpodbijane odlo0dbe ter upravnih spisov o0ditno, da je treba to7bi ugoditi in izpodbijano odlo0dbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udele7eenec, ki bi imel nasprotni interes (prva alineja drugega odstavka 59. 0dlena ZUS-1).
K to0dki II izreka:
27.Ker je sodi610de to7bi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je to7nik po dolo0dbi tretjega odstavka 25. 0dlena ZUS-1 upravi0den do povra0dila stro61kov postopka skladno s Pravilnikom o povrnitvi stro61kov to7niku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Te stro61ke je sodi610de po dolo0dbi 3. 0dlena Pravilnika odmerilo v pav61alnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva re61ena brez izvedbe glavne obravnave, to7nika pa je zastopala odvetni61ka pisarna, ki je zavezanka za DDV. Po Pravilniku dolo0deni pav61alni znesek zajema vse stro61ke postopka v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi materialne stro61ke, razen sodne takse, ki bo to7niku povrnjena po uradni dol7enosti (36. in 37. 0dlen Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ter opomba 6.1.c taksne tarife tega zakona). Odmerjene stro61ke mora to7ena stranka to7niku povrniti v roku 15 dni od vro0ditve te sodbe, od poteka tako dolo0denega paricijskega roka do pla0dila pa te0ejo tudi zakonske zamudne obresti (313. 0dlen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. 0dlena ZUS-1, ter prvi odstavek 299. 0dlena Obligacijskega zakonika (OZ)).
-------------------------------
11 Glej: Komentar Zakona o splo1nem upravnem postopku (ZUP), urednika P. Kova0d in E. Ker61evan, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, str. 436 do 442.
Zveza:
Konvencije, Deklaracije Resolucije
Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma - člen 25, 25-2
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o tujcih (2011) - ZTuj-2 - člen 56
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 213, 213/1, 213/6, 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.