Jedro

Tridesetdnevni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je iztekel v torek, 19. 11. 2019. Tožnik je tožbo vložil 21. 11. 2019 (kot izhaja iz poštne nalepke na ovojnici, v kateri je poslal tožbo), saj jo je tega dne poslal sodišču s priporočeno poštno pošiljko. To pomeni, da je tožba vložena prepozno.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je 21. 11. 2019 vložil tožbo zoper uvodoma navedeni delni sklep o stroških postopka, v kateri predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in toženki naloži povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženka je v odgovoru na tožbo predlagala, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

3. Tožba je prepozna.

4. Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. V skladu s 36. členom ZUS-1 mora sodišče po prejemu tožbe opraviti predhodni preizkus in tožbo s sklepom zavreči, če ugotovi obstoj katerega od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka tega člena. Med te razloge spada tudi, da je tožba vložena prepozno ali prezgodaj (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

5. Iz sporočila o prispelem pismu, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa (katerega je sodišču posredovala toženka), je razvidno, da je bil tožnik 4. 10. 2019 obveščen o prispelem priporočenem pismu, ki je vsebovalo drugostopenjsko odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 0617-39/2019-4 z dne 27. 9. 2019, s katero je bil postopek v tej zadevi končan, ter da je bila navedenega dne poskušana vročitev tega priporočenega pisma. Ker osebne vročitve pisma po 87. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ni bilo mogoče opraviti, je bil tožnik v sporočilu obveščen, da lahko pismo osebno prevzame na pošti v roku 15 dni, pri čemer začne ta rok teči od dne 5. 10. 2019, z opozorilom, da če pisma v roku 15 dni ne bo prevzel, se bo po četrtem odstavku 87. člena ZUP štelo, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka (institut vročitve s fikcijo). Iz sporočila je nadalje razvidno, da tožnik priporočenega pisma ni dvignil v 15-ih dneh, zato je bilo pismo 21. 10. 2019 vloženo v njegov hišni predalčnik. Ker pa četrti odstavek 87. člena ZUP določa, da če naslovnik dokumenta, ki se vroča osebno, ne prevzame v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (tako je navedeno tudi na sporočilu o prispelem pismu), se je 15-dnevni rok za prevzem pisma iztekel 20. 10. 2019; s tem dnem velja vročitev pisma tožniku za opravljeno.

6. Tridesetdnevni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je tako iztekel v torek, 19. 11. 2019. Tožnik je tožbo vložil 21. 11. 2019 (kot izhaja iz poštne nalepke na ovojnici, v kateri je poslal tožbo), saj jo je tega dne poslal sodišču s priporočeno poštno pošiljko. To pomeni, da je tožba vložena prepozno. O navedeni ugotovitvi je sodišče pred izdajo tega sklepa z dopisom I U 1849/2019-12 z dne 29. 1. 2020, ki je bil tožniku vročen 30. 1. 2020, seznanilo tožnika in mu dalo možnost izjave oziroma da poda ustrezne navedbe in ponudi dokaze o tem, vendar tožnik v zvezi s tem v danem roku (in tudi ne do dneva izdaje tega sklepa) ni navedel oziroma izkazal drugače. 7. Glede na to je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo. Sodišče dodaja, da je bil tožnik v pouku o pravnem sredstvu v drugostopenjski odločbi pravilno poučen o roku 30 dni od prejema drugostopenjske odločbe za vložitev tožbe zoper prvostopenjski sklep pri Upravnem sodišču RS.

8. Sodišče pripominja, da bi do enake ugotovitve, da je tožba prepozna, prišlo tudi ob eventualnem upoštevanju izrecne tožbene navedbe, da je tožnik drugostopenjsko odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 06171-39/2019-4 z dne 27. 9. 2019 prejel 21. 10. 2019. V tem primeru bi se tridesetdnevni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu iztekel v sredo, 20. 11. 2019, tožnik pa je tožbo vložil šele 21. 11. 2019, kar pomeni, da bi bila tudi v takem primeru tožba prepozna.

9. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

10. Sodišče je odločilo po predsedniku senata na podlagi tretjega odstavka 36. členaZUS-1.