Jedro

Okoliščina, da sodniško službo na pristojnem sodišču opravlja tudi sodnica, zaradi napake katere je bila tožnica oškodovana, ter da je ta sodnica v vsakodnevnih stikih s sodnicami pravdnega oddelka, bi lahko v javnosti vzbudilo dvom v nepristranskost tega sodišča.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Novi Gorici.

Obrazložitev

1. Tožnik je na dražbi, ki jo je zoper toženko kot dolžnico vodilo Okrajno sodišče v A., kupil toženkino stanovanje in garažo. Ker je toženka po prenosu lastninske pravice na njem stanovanje uporabljala še naprej, je tožnik od nje zahteval plačilo uporabnine. Tožbo je vložil pri stvarno in krajevno pristojnem Okrajnem sodišču v A. 2. Vrhovno sodišče je s sklepom I R 151/2018 z dne 25. 10. 2018 krajevno pristojnost preneslo na Okrajno sodišče v B. Tako je odločilo zato, ker obravnavna pravda izvira iz napake, ki jo je storilo krajevno pristojno sodišče v izvršilnem postopku, kar pomeni drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena Zakona o pravdnem postopku: v nasprotnem primeru bi namreč moralo Okrajno sodišče v A. vsaj posredno odločati tudi o svoji napaki, kar bi lahko pri strankah postopka in v javnosti vzbudilo dvom v njegovo nepristranskost. 3. Okrajna sodnica Okrajnega sodišča v B., pri katerem se zadeva vodi pod opr. št. P 260/2018, je 8. 3. 2021 podala predlog za prenos krajevne pristojnosti z Okrajnega sodišča v B. na drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog utemeljuje z okoliščinami, da sodnica C. C., ki je vodila izvršilni postopek pri Okrajnem sodišču v A., sodniško funkcijo sedaj opravlja na civilnem oddelku Okrajnega sodišča v B., da je toženka svoje proteste izpred sodne stavbe v A. preselila pred sodno stavbo Okrajnega sodišča v B., da se sodnice civilnega oddelka Okrajnega sodišča v B. vsakodnevno srečujejo in občasno posvetujejo, saj imajo svoje delovne kabinete v istem nadstropju in v neposredni bližini, kar vse bi lahko pri strankah postopka in v javnosti vzbudilo dvom v nepristranskost postopanja in odločanja tega sodišča. 4. Predlog je utemeljen.

5. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku lahko Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v določeni zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog v smislu navedene zakonske določbe je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, ter zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

6. Okoliščina, da toženka protestira pred stavbo, v kateri ima poslovne prostore Okrajno sodišče v B., sama zase ne pomeni tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, kar je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sklepu I R 151/2018. Prav tako tudi ne sama zase okoliščina, da zdaj na tem sodišču sodniško funkcijo opravlja sodnica, ki je vodila izvršilni postopek, zaradi katerega je bila toženka oškodovana. Pač pa tak razlog pomenijo ostale v predlogu zatrjevane okoliščine: da se sodnice civilnega oddelka tega sodišča vsakodnevno srečujejo in posvetujejo. Tako razmerje med sodnicami, ki velja tudi za razmerje med sodnico, ki ji je bila zadeva dodeljena v sojenje in C. C., bi tudi po presoji Vrhovnega sodišča lahko povzročila pri strankah postopka in v javnosti dvom v nepristranskost sojenja pred tem sodiščem. Slednjemu je bila zadeva s sklepom I R 151/2018 z dne 25. 10. 2018 dodeljena z argumentom, da z napako, ki se je pripetila Okrajnemu sodišču v A., nima nobene zveze, kar pa od predodelitve sodnice C. C. na to sodišče ne velja več.

7. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Novi Gorici.