Jedro

V trenutku smrti v zapustnikov pravni in dejanski položaj vstopijo njegovi dediči (132. člen ZD). Pogodba ima učinek tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank, razen če je v pogodbi določeno kaj drugega ali če izhaja kaj drugega iz narave same pogodbe (drugi odstavek 125. člena OZ). Pritožnica ni obvezana vstopiti v leasing razmerje. Vendar pa ima kot dedinja pravico nadaljevati leasing pogodbo. Na to ne vpliva dejstvo, da se je pritožnica že pred izdajo sklepa o dedovanju z leasingodajalcem dogovorila o nadaljevanju pogodbe. Slednje zgolj potrjuje, da lahko na podlagi pogodbenih določil dedič nadaljuje z leasing pogodbo.

Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da pravice iz leasing pogodbe, ki so pripadale zapustniku ob njegovi smrti, predstavljajo premoženjske pravice, ki so del zapuščine in predmet dedovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da v zapuščino spadajo neizplačani pokojninski prejemki pri ZPIZ in upravičenja iz naslova pogodbe o finančnem leasingu, ki jo je pokojni sklenil za osebno vozilo ... (I. točka izreka sodbe). Za zakonito dedinjo je razglasilo zapustnikovo vdovo A. A. do celote zapuščine (II. točka izreka) in ugotovilo, da so se zapustnikovi otroci B. A., C. A. in D. A. dedovanju odpovedali (III. točka izreka). Odločilo je še, da taksna obveznost znaša 0,00 EUR (IV. točka izreka sodbe).

2. Zoper 2. alinejo I. točke izreka sklepa se pritožuje zakonita dedinja A. A. iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom, da se izpodbijana alineja izbriše, podredno, da se v izpodbijanem delu sklep razveljavi in se vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločitev. Navaja, da se deduje lahko zgolj premoženjske pravice. Plačani leasing obroki ne predstavljajo zapustnikovega premoženja. Napačen je zaključek, da je na podlagi plačanih obrokov s strani zapustnika prišlo do oblikovanja pričakovane odkupne premoženjske pravice. Odkupna pravica do smrti zapustnika ni nastala. Citirani sklep VSM I Cp 396/2018 nima nobene zveze s konkretnim postopkom. Pritožnica ni dedovala nobenih pravic v višini 6.000 EUR iz leasing pogodbe. Odkupno pravico bo pridobila zgolj s prevzemom obveznosti iz leasing pogodbe, če bo plačala zadnji obrok, nikakor pa te odkupne pravice ni pridobila z dedovanjem. Odkupne pravice tudi ni pridobil zapustnik, ker do njegove smrti še ni plačal vseh leasing obrokov. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da so bili leasing obroki plačani iz skupnega premoženja. Zapustnik do smrti ni pridobil nobene premoženjske pravice, ki bi jo lahko pritožnica dedovala. Zapustnik je imel zgolj upravičeno pričakovanje, da bo po plačilu vseh leasing obrokov pridobil opcijsko pravico odkupa vozila. Opcijska pravica do odkupa ni premoženjska pravica, ki se jo lahko deduje. Tudi ni gotovo, da bi zapustnik plačal vse obroke in izkoristil možnost odkupa. Zakonita dedinja ni imela nobene pravice zahtevati sklenitev leasing pogodbe po smrti zapustnika. Prostovoljno se je odločila, ali bo prevzela obveznosti. Nadaljevanje leasing pogodbe je bilo zgolj in samo predmet naknadnega dogovora med leasingodajalcem in zakonito dedinjo. Zakonita dedinja ni imela pravice zahtevati sklenitev pogodbe, niti takšne pravice ni dedovala. Iz 2. alineje I. točke izreka tudi ni moč razbrati, kaj naj bi zakonita dedinja sploh dedovala, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zapuščina so stvari in pravice, ki so pripadale zapustniku v trenutku njegove smrti, ko se uvede dedovanje (prvi odstavek 123. člena Zakona o dedovanju (ZD) v zvezi z 2. členom ZD). Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da pravice iz leasing pogodbe, ki so pripadale zapustniku ob njegovi smrti, predstavljajo premoženjske pravice, ki so del zapuščine in predmet dedovanja. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, da plačani leasing obroki predstavljajo zapustnikovo premoženje kot del zapuščine, ampak da predstavljajo podlago za določena premoženjskopravna upravičenja, ki izhajajo iz sklenjene leasing pogodbe. Takšna upravičenja imajo določeno premoženjsko vrednost v sklopu pogodbenih pravic in obveznosti leasing razmerja ter so posledično lahko predmet dedovanja. Enako stališče je zavzeto tudi v sodni praksi (prim. VSL I Cp 748/2019 z dne 3. 7. 2019). Dedovanje pravic iz leasing pogodbe omenja posredno tudi citirani sklep VSM I Cp 396/2018. V sodni praksi sta navedena dva sklepa VSM z opravilno številko I Cp 396/2018, prvi z dne 13. 7. 2018, drugi z dne 24. 1. 2019 in ni povsem jasno, na kateri sklep se sklicuje izpodbijana sodba. Vendar pa iz obeh sklepov izhaja smiselno enako, da leasing pogodba predstavlja premoženjskopravna upravičenja, ki spadajo v sfero leasingojemalca in so del pravnega prometa (tudi dedovanja).

5. Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugotovilo, da v sklop pogodbenih upravičenj spada tudi pričakovana pravica do odkupa vozila. Pravica do odkupa vozila po zadnjem plačanem obroku res še ni nastala, vendar je zapustnik (ob smrti) takšno pričakovano odkupno pravico imel. Lahko bi jo izkoristil ali pa ne. Slednje niti ni relevantno, bistveno je, da takšna pričakovana pravica do odkupa predstavlja (premoženjsko) pravico, ki je obstajala v času smrti zapustnika in je posledično lahko predmet dedovanja. V konkretnem primeru namreč predmet dedovanja niti ni odkupna pravica, ampak celota vseh pogodbenih upravičenj iz naslova pogodbe o finančnem leasingu. Med drugim je imel zapustnik možnost kadarkoli poplačati vse še neporavnane obveznosti in predčasno odkupiti vozilo (19. člen Pogodbe o finančnem leasingu, C21), odstopiti od pogodbe ipd. Ves sklop takšnih pravic predstavlja pogodbena upravičenja, ki jih je zapustnika imel v trenutku smrti ob uvedbi dedovanja. Utemeljen in pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da v zapuščino spadajo vsa pogodbena upravičenja.

6. V trenutku smrti v zapustnikov pravni in dejanski položaj vstopijo njegovi dediči (132. člen ZD). Pogodba ima učinek tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank, razen če je v pogodbi določeno kaj drugega ali če izhaja kaj drugega iz narave same pogodbe (drugi odstavek 125. člena Obligacijskega zakonika, OZ). Pritožnica ni obvezana vstopiti v leasing razmerje. Vendar pa ima kot dedinja pravico nadaljevati leasing pogodbo. Na to ne vpliva dejstvo, da se je pritožnica že pred izdajo sklepa o dedovanju z leasingodajalcem dogovorila o nadaljevanju pogodbe. Slednje zgolj potrjuje, da lahko na podlagi pogodbenih določil dedič nadaljuje z leasing pogodbo.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da so bili leasing obroki plačani iz skupnega premoženja. V odgovoru na poziv sodišča o dedni izjavi (vloga z dne 14. 1. 2022) je zakonita dedinja navedla več okoliščin, zakaj vozilo ne spada v zapuščino in tudi ne terjatev na izročitev vozila. Nič pa ni navajala, da bi bili leasing obroki plačani iz skupnega premoženja zapustnika in zakonite dedinje. V pritožbi prvič, in to povsem pavšalno, (mimogrede) navaja, da so bili obroki plačani iz skupnega premoženja. Takšne pritožbene navedbe o skupnem premoženju so nekonkretizirane, neobrazložene in brez vsakršne dokazne podlage, zato jih pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno oblikovalo sporni izrek. Ne gre za dedovanje pravice do odkupa vozila, kot zmotno večkrat navaja pritožba, ampak dedovanje celote pogodbenih upravičenj. Izrek ni nejasen in nedoločen. Iz izreka jasno izhaja, da je pritožnica kot zakonita dedinja dedovala upravičenja iz pogodbe o finančnem najemu. Katera so ta upravičenja, pa izhaja iz same pogodbe o finančnem najemu. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.

9. V pritožbi uveljavljani razlogi niso podani, sodišče prve stopnje pa tudi ni storilo bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka, ki jih pritožbeno sodišče preizkusi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

10. Pritožbeni stroški niso bili priglašeni.