Jedro

Če naročnik na podjemnikovo zahtevo, naj pregleda in prevzame izvršeno delo, brez utemeljenega razloga tega ne stori, se šteje, da je delo prevzeto.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje: - v drugem odstavku 1. točke izreka spremeni tako, da sklep o izvršbi VL 11457/2010 z dne 20. 8. 2010 ostane v veljavi tudi za glavnico 2.040,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 2009 dalje in glavnico 7.668,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 10. 2009 dalje; - v 2. točki spremeni tako, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške v znesku 1.615,15 EUR v roku 15 dni, po preteku paricijskega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V preostalem delu se pritožba zavrne in sodba potrdi.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki v roku 15 dni plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 804,28 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od roka za izpolnitev dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da 1.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 114575/2010 z dne 20. 8. 2010 ostane v veljavi za glavnico v višini 2.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2009 dalje do plačila ter stroške izvršilnega postopka; (v drugem odstavku 1. točke) razveljavilo sklep o izvršbi v preostalem delu in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo; 2.) ter toženi stranki naložilo plačilo stroškov pravdnega postopka v znesku 274,00 EUR s pp v roku 15 dni.

2. Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Tožena stranka je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe. V odgovoru predvsem navaja, da je pravilno stališče sodišča, da je pomembna tudi končna količina odstreljenega materiala. Ponovila je tudi stališče, da je tožeča stranka predložila le listine, ki so bile sestavljene pred miniranjem.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka v pritožbi pravilno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje je po vseh izvedenih dokazih odločitev oprlo na nosilni razlog, da bi morala tožeča stranka toženi stranki priložiti v podpis dokument, ki bi izkazoval količino po končanem miniranju. Tožeča stranka v pritožbi pravilno navaja, da kaj takega iz Pogodbe o opravljanju vrtalno - minerskih storitev št. P-03/VM2009 (A1; v nadaljevanju pogodba) ne izhaja.

6. Drži sicer ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta tako zakoniti zastopnik tožeče stranke kot tudi priča S. P., ki je bil v kritičnem obdobju tehnični vodja kamnoloma, izpovedala, da je bil po vsakem miniranju sestavljen zapisnik o opravljenem delu, katerega je moral podpisati tehnični vodja S. P. Le-ta je še dodal, da ga je vselej podpisal, če mu ga je P. (zakoniti zastopnik tožeče stranke) prinesel. Vendar pa tožeča stranka pravilno opozarja, da v pogodbi ni določbe, ki bi izrecno zahtevala, da je tožena stranka kot naročnik zavezan k plačilu šele po podpisanem zapisniku o opravljenih delih. V 7. členu pogodbe je določeno, kdaj izvajalec (tožeča stranka) lahko izda fakturo. Tako je na primer določeno, da je to najkasneje v petih delovnih dneh za vsako posamezno miniranje, če bo obseg izvedenih vrtalno-minerskih del v skupni dolžini 300 m in več, v nadaljevanju pa je specificirano, kako je v primeru, če je obseg izvedenih vrtalno-minerskih del večji ali manjši. Nadalje je v 8. členu pogodbe določeno, da je enota za ovrednotenje vrtalno-minerskih del v kamnolomu Č. tekoči meter izvrtane in odstreljene vrtine, pri čemer je v 9. členu pogodbe določena neto cena za vrtalno-minerska dela, ki znaša 10,00 EUR na tekoči meter izvrtane minirane vrtine in ne vsebuje davka na dodano vrednost). Taka zaveza tudi ne izhaja iz 3. člena pogodbe, kar sicer zatrjuje tožena stranka. V 3. členu pogodbe je določeno le (glej zadnji odstavek), da izvajalec vodi predpisano dokumentacijo glede miniranja in jo hrani v svojem arhivu, en izvod ali kopijo pa dostavi tehničnemu vodji kamnoloma.

7. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je tožeča stranka opravila minerska dela po planu oziroma po načrtu miniranja - zapisnik miniranja, skica vrtanja ter skica minskega polja s shemo vezave (primerjaj A4-A22). Tako tožeča stranka kot tudi vse zaslišane priče so skladno izpovedala, da se ne spomnijo, da bi pri predmetnih minerskih delih prišlo zatajitve oziroma da kakšna mina ni eksplodirala. Priča S. P. je izrecno izpovedal, da je bil prisoten pri miniranju, ki se je izvajalo 25. 5. 2009 (prva faktura) in 18. 6. 2009 (druga faktura), pri zadnjem miniranju, to je 21. 8. 2009 (tretja faktura), pa je bil prisoten le pri miniranju, ne pa tudi v času, ko je bil material odpeljan. Priča ni izpovedala, da bi v zvezi z drugim miniranjem prišlo do zatajitve. Glede pripisa na zapisniku, ki se nanaša na tretjo faktura (A2): „Efekt miniranja se ugotavlja po odvozu od miniranega materiala“, pa višje sodišče ugotavlja, da so vse priče skladno izpovedale, da se ne spomnijo, da bi kakšna mina zatajila. Pri zadnjem miniranju, kot je izpovedala priča S. P., je ostal kup materiala, ki se ga je dalj časa odvažalo (14 mesecev, to je do 18. 10. 2010). Ker je pred iztekom tega časa prenehal biti vodja kamnoloma, je zapisal zgoraj navedeno na zapisnik zadnjega miniranja. Priča je tudi potrdila, da je tožeča stranka, kadar je šlo kaj narobe, to popravila na svoje stroške. Predvsem pa višje sodišče ugotavlja, da tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni zatrjevala, da bi se dejansko naknadno ugotovilo, da je pri tretjem miniranju ostala kakšna mina neeksplodirana.

8. Višje sodišče, v odsotnosti izrecnih pogodbenih določb, opozarja še na določbe 633. in nadaljnje člene Obligacijskega zakonika - OZ, saj je pogodbo po svoji pravni naravi treba opredeliti kot pogodbo o delu. Po prvem odstavku 633. člena OZ je naročnik dolžan preverjati izvršeno delo brž, ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Če naročnik na podjemnikovo zahtevo, naj pregleda in prevzame izvršeno delo, brez utemeljenega razloga tega ne stori, se šteje, da je delo prevzeto. Prevzem del pa je predviden zaradi pravice zahtevati odpravo napak (prim. 637. člen OZ). Kot že rečeno, tožena stranka niti ne zatrjuje, da bi kasneje, ko je bil material po zadnjem razstreljevanju odstranjen, tožečo stranko kakorkoli opozarjala, da posamezno miniranje ni uspelo oziroma efekt miniranja ni tak, kot je bil planiran v planu ali skici miniranja.

9. Višje sodišče je v nadaljevanju, kot je to storilo tudi sodišče prve stopnje (kar pritožbeno ni konkretno prerekano), upoštevalo določbo 12. člena pogodbe, ki določa, da izvajalec in naročnik soglašata, da naročnik poravna obveznosti do izvajalca najkasneje v 60 dneh od prejema računa. Neprerekano je ostalo s strani tožene stranke zatrjevano, da ji računi niso bili vročeni pred datumom, kot jih ta navaja v dopisih z dne 20. 7. 2009 in 25. 9. 2009 (list. št. 14 in 15 VL spisa oziroma priloga 2 in 3 tožene stranke). Iz dopisov (zavrnitev računa 162M/2009 in 241M/2009) izhaja, da je tožena stranka račun št. 162M/2009 prejela 6. 7. 2009, račun 241M/2009 pa 16. 9. 2009. 10. Pritožba je utemeljena, zato je višje sodišče izpodbijano sodbo v izpodbijanem delu drugega odstavka 1. točke izreka spremenilo tako, da je pritožbi ugodilo še za preostali glavnici (2.040,00 EUR in 7.668,00 EUR), zakonske zamudne obrestmi pa priznalo za čas po izteku 60. dni od prejema posameznega računa. Posledično je priznalo tudi stroške postopka na prvi stopnji v celoti (glede višine glej zadnji odstavek na 5. strani sodbe sodišča prve stopnje). V preostalem delu (glede zamudnih obresti; gre za razliko od zatrjevane zamude do zgoraj ugotovljenih datumov zapadlosti), pa je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi. V tem delu pritožba tudi nima konkretnih pritožbenih navedb.

11. Odločitev višjega sodišča temelji na peti alineji 358. člena ZPP.

12. Odločitev o stroških temelji na 154. členu ZPP. Stroški so odmerjeni po stroškovniku, vendar tako, da je nagrada za pritožbeni postopek odmerjeno v višini 504,00 EUR (tar. št. 3210 ZOdvT), glede na višino spornega predmeta v izpodbijanem delu.