Jedro

Vloga za invalidsko upokojitev je bila dolžnici zavrnjena, drugega dokaza, da dejansko ni sposobna za delo, pa ni predložila. Odpust obveznosti ni namenjen čimprejšnji razbremenitvi dolžnikov, ne da bi si ti prizadevali vsaj za delno poplačilo svojih upnikov. Te pravne dobrote je vreden dolžnik, ki kljub svojemu prizadevanju, k čemur sodi tudi trud za zaposlitev oziroma drug način pridobivanja dohodkov, ni sposoben poplačati vseh svojih dolgov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana 2. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo postopek odpusta obveznosti stečajni dolžnici in (2.) določilo preizkusno obdobje štirih let, ki poteče 8.4.2018. 2. Zoper 2. točko izreka navedenega sklepa se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da sodišče v skopo obrazloženem sklepu ni upoštevalo vseh razlogov, ki so privedli do njene insolventnosti in ki jih je podrobno opisala. Navedla je tudi dodatne razloge in se sklicevala na določene listine. Glavni razlog za stečaj je dolg iz naslova dveh kreditov, s katerimi osebno ni bila okoriščena, temveč gre za prevzeto obveznost po notarskem zapisu, ki je posledica kaznivega dejanja goljufije tretjih oseb, kar izhaja tudi iz sodnih postopkov, ki so v teku. Zagotovo je primerna za določitev dve letnega preizkusnega obdobja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost (4. odstavek 400. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je upoštevalo vse okoliščine, ki jih je v predlogu navedla stečajna dolžnica. Navedbe o tem, da sta dolgova iz naslova kreditov posledica kaznivega dejanja, predstavljajo pritožbene novote, ki jih višje sodišče ne sme upoštevati (1. odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Prav tako so novote tudi ostale navedbe, ki jih je dolžnica navedla v zadnjem odstavku na drugi strani pritožbe (v alinejah), ki jih zato prav tako ni dopustno upoštevati. Delno so te navedbe tudi v nasprotju z navedbami, ki jih je podala na naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti. V predlogu je namreč navedla, da ima poleg teh dveh kreditov še obveznosti iz plačilnih kartic, ki so nastali zaradi plačevanja življenjskih stroškov. V pritožbi pa trdi, da vedno plačuje vse svoje druge vsakodnevne obveznosti.

5. Sodišče prve stopnje je upoštevalo tudi zdravstveno stanje dolžnice, ugotovilo pa je, da to ni razlog, zaradi katerega bi bila nesposobna za delo in s tem za pridobivanje dohodka. Vloga za invalidsko upokojitev ji je bila namreč zavrnjena, drugega dokaza, da dejansko dolžnica sploh ne bi bila sposobna za delo, pa ni predložila (tudi če bi zdravstveno dokumentacijo priložila k pritožbi, kar sicer v pritožbi navaja, vendar je v spisu ni, te dokumentacije ne bi bilo dopustno upoštevati).

6. Iz predloženih kreditnih pogodb je sodišče prve stopnje lahko ugotovilo le to, da je dolžnica tista, ki je prejela kredita, skupaj pa (samo glavnici) znašata 147.000,00 EUR. Oba predložena sklepa o izvršbi se skupaj glasita na več kot 150.000,00 EUR. Gre za visok dolg, kot ga je navedla tudi stečajna dolžnica na omenjenem naroku. Kljub prodanim nepremičninam torej njen dolg še vedno znaša 150.000,00 EUR, drugega premoženja pa stečajna dolžnica nima, prav tako pa tudi nima nobenih prihodkov. Pri tem tudi nikogar ni dolžna preživljati. Ob tem pa razlog za insolventnost ni to, da ni sposobna poravnati dolgov po kreditih – to je le posledica insolventnosti, razlog za insolventnost pa je prevzem teh kreditov, ki sta očitno prevelika glede na dolžničino premoženje in njene dohodke, ki jih sploh ni. Dolžnica pa je stara 50 let. 7. Ob takih okoliščinah, ki vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja, je določitev tega obdobja v trajanju štirih let pravilna. Pri tem odpust obveznosti ni namenjen čimprejšnji razbremenitvi dolžnikov, ne da bi si ti prizadevali vsaj za delno poplačilo svojih upnikov. Te pravne dobrote je vreden dolžnik, ki kljub svojemu prizadevanju, k čemur sodi tudi trud za zaposlitev oziroma drug način pridobivanja dohodkov, ni sposoben poplačati vseh svojih dolgov.

8. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).