Jedro

Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da golo dejstvo (poklicnega) poznanstva ali dnevnega srečevanja strank s sodniki samo po sebi ne pomeni takšne stopnje povezanosti, ki bi utemeljevala delegacijo pristojnosti. To utemeljujejo šele globlji, tesnejši ali prijateljski stiki. Institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče je mogoče utemeljeno uporabiti šele, ko se takšne okoliščine nanašajo na prav vse sodnike pristojnega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakona, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Pri odločanju o predlogu za delegacijo pristojnosti je treba vedno imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera, ki morajo biti v predlogu jasno in konkretno predstavljene.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik je 2. 7. 2025 pred Okrajnim sodiščem v Kopru vložil tožbo, s katero od toženke zahteva plačilo zneska 15.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi od 9. 4. 2025 do plačila, kot vračilo posojila po pogodbi z dne 15. 1. 2022.

2.Dne 28. 8. 2025 je podal predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Vrhovno sodišče je s sklepom I R 165/2025 z dne 24. 9. 2025 njegov tedanji predlog zavrnilo.

3.Tožnik je dne 4. 11. 2025 ponovno poslal Vrhovnemu sodišču predlog za prenos krajevne pristojnosti. V njem ponavlja, naj Vrhovno sodišče zaradi videza nepristranskosti delegira pristojnost na drugo okrajno sodišče izven območja neposrednega delovanja tožene stranke, ki sicer spada na območje delovanja Okrožnega sodišča v Kopru (npr. Sežana, Ilirska Bistrica, Postojna). Ponavlja, da tožena stranka že več let deluje kot notarka na območju sodišča v Kopru, je sodišču splošno znana in zagotovo z določenimi pravniki na sodišču tudi v bolj ali manj prijateljskih odnosih. S sodiščem in sodnim osebjem tudi poslovno sodeluje. Zato ni primerno, da bi o predmetni zadevi odločali sodniki na območju poslovanja tožene stranke ali celo istega območja. Ponavlja, da je bila tožena stranka pred nastopom notarske funkcije vrsto let zaposlena na Okrožnem sodišču v Kopru, ki se nahaja na istem naslovu in v isti stavbi kot Okrajno sodišče v Kopru. Zato ne more z gotovostjo vedeti, ali bodo spor reševali bivši sodelavci tožene stranke ali ne. Notarska funkcija je primerljiva sodni funkciji, saj gre za uradne osebe, ki jim država podeli pooblastilo. Sklicuje se na medijsko objavo v C. z dne ..., iz katere izhaja, da so se iz sojenja v kazenski zadevi proti toženi stranki zaradi kaznivega dejanja oderuštva, goljufije, zlorabe in ponarejanja listin, izločili vsi koprski kazenski sodniki, višje sodišče pa je kazensko zadevo preneslo na Okrožno sodišče v Novo Gorico. Tožena stranka je namreč preden je postala notarka, bila deset let sodnica na Okrožnem sodišču v Kopru. Zato so se v tem času gotovo stkale dobre in obstojne prijateljske vezi med njo in sodniki na Okrajnem sodišču in Okrožnem sodišču v Kopru. Ni mu znano, ali je bila njena karierna pot začeta z zaposlitvijo na Okrajnem sodišču v Kopru. Razpolaga le z informacijo, da je bila v določenem obdobju (deset let) zaposlena na Okrožnem sodišču v Kopru. Zato predlaga, da se opravijo poizvedbe pri Ministrstvu za pravosodje RS oziroma ZPIZ o tem, ali je bila sprva zaposlena na Okrajnem sodišču v Kopru. Bivši sodelavci tožene stranke ne bi smeli soditi, ker bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Sklicuje se na določbo 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj se bo ta pravda zaradi tehtnih razlogov lahko lažje opravila na drugem sodišču.

4.Okrajna sodnica svétnica A. A., kateri je bila zadeva dodeljena, pa je navedla, da sodišče meni, da je predlog utemeljen, ker držijo navedbe v predlogu glede poslovnega sodelovanja z notarko in da je bila tožena stranka večkrat zaposlena na sodiščih v Kopru, pri čemer omenja oddelek za prekrške in Okrožno sodišče v Kopru.

5.Vrhovno sodišče je predlog za delegacijo pristojnosti poslalo v odgovor toženi stranki s prošnjo, da v osmih dneh na predlog odgovori.

6.Tožena stranka je odgovorila in predlaga zavrnitev predloga s stroškovno posledico. Med drugim poudarja, da ni bila nikoli zaposlena na Okrajnem sodišču v Kopru, temveč je bila predstojnica sodnika za prekrške na Okrajnem sodišču v Piranu in nato zaposlena kot namestnica vodje kazensko-preiskovalnega oddelka Okrožnega sodišča v Kopru. Delovni mesti nista povezani z zaposlenimi na civilnem oddelku Okrajnega sodišča v Kopru, in tudi z zaposlenimi na sodišču ni v prijateljskih odnosih, niti ne sodeluje poslovno. Res je bila v kazenskem postopku, vendar je bila pravnomočno oproščena in njena zaposlitev na Okrožnem sodišču v Kopru (preiskovalno-kazenskem oddelku) pred več kot petnajstimi leti nima povezave z zaposlenimi na civilnem oddelku Okrajnega sodišča v Kopru. Ne pozna zaposlenih in jih tudi ne srečuje, še manj pa vsakodnevno. Tožnik tudi ni navedel, s kom naj bi imela stike. Tudi ne pozna sodnice A. A., z njo ni bila nikoli v stiku ne osebno ne poslovno. Podredno predlaga, da predsednica sodišča zadevo predodeli v reševanje drugi sodnici, skladno z določili Sodnega reda. Navaja še, da se pred Okrajnim sodiščem v Kopru pod opr. št. I P 31/2025 vodi spor, v kateri v vlogi notarke nastopa kot tožeča stranka zoper toženi stranki A., d. o. o. in B. B. V tisti zadevi razpravljajoča sodnica B. B. ni podala predloga za prenos pristojnosti na drugo okrajno sodišče, niti ne predloga za izločitve. Prav tako takšnih predlogov nista podali toženi stranki.

7.Predlog ni utemeljen.

8.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Drug tehten razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko, oziroma če gre za okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost (celega) sodišča.

9.Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da golo dejstvo (poklicnega) poznanstva ali dnevnega srečevanja strank s sodniki samo po sebi ne pomeni takšne stopnje povezanosti, ki bi utemeljevala delegacijo pristojnosti. To utemeljujejo šele globlji, tesnejši ali prijateljski stiki.

9.Institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče je mogoče utemeljeno uporabiti šele, ko se takšne okoliščine nanašajo na prav vse sodnike pristojnega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakona, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Pri odločanju o predlogu za delegacijo pristojnosti je treba vedno imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera, ki morajo biti v predlogu jasno in konkretno predstavljene.

10.Glede nove navedbe v tožnikovem predlogu se je Vrhovno sodišče prepričalo, da tožena stranka ni bila nikoli zaposlena na Okrajnem sodišču v Kopru, temveč na Okrajnem sodišču v Piranu kot predstojnica sodnika za prekrške in nato zaposlena kot namestnica vodje kazensko-preiskovalnega oddelka na Okrožnem sodišču v Kopru. Nobeno od teh delovnih mest ni povezano z zaposlenimi na civilnem oddelku Okrajnega sodišča v Kopru. Vrhovno sodišče ponovno pojasnjuje, da celo tudi, če bi toženka kdaj opravljala sodno funkcijo ali bi bila zaposlena na Okrajnem sodišču v Kopru, to samo po sebi ne bi omogočalo ugoditve predlogu. Gre za večje okrajno sodišče (po podatkih dostopnih na spletni strani navedenih sodišč je na Okrajnem sodišču v Kopru petnajst sodnikov) in je še manj verjetno, da bi vsi sodniki poznali toženo stranko oziroma bi ta prav z vsemi navezala tesnejše oziroma osebne stike.

11.Tudi ni pomembno, da so bili v drugi - kazenski zadevi, vodeni zoper toženko, izločeni vsi "koprski kazenski sodniki" in je bila kazenska zadeva prenesena na Okrožno sodišče v Novi Gorici. V tem postopku se o razlogih za prenos pristojnosti odloča samostojno na podlagi okoliščin tega primera.

12.Vrhovno sodišče ponovno pojasnjuje, da je za odpravo dvoma v morebitno sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika (oziroma več njih), s katerimi je (bi) toženka morebiti razvila opisano intenziteto osebnega odnosa, namenjen institut izločitve.

13.Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, ob povedanem tudi na podlagi opisanih novih ugotovitev, po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrajno sodišče v Kopru.

14.Vrhovno sodišče je ob povedanem predlog zavrnilo.

-------------------------------

1.Primerjaj npr. sklepe VS RS I R 9/2022 z dne 9. 2. 2022, I R 117/2024 z dne 17. 7. 2024 in I R 165/2025 z dne 24. 9. 2025.

2.Primerjaj sklep VS RS I R 165/2025 z dne 24. 9. 2025.

3.Glej še nadaljnje razloge v sklepu I R 165/2025.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.