Jedro

Sodišče prve stopnje se mora o pravilnosti navedene vrednosti spornega predmeta, kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, prepričati hitro in na primeren način, kar je v presojanem primeru tudi storilo. Podatke je povzelo iz izvedenskega mnenja o vrednosti nepremičnine, zato ni nobenega razloga, da bi višje sodišče posegalo v tako določeno vrednost spora, saj zadostuje, da sodišče ugotovi sprejemljivo verjetno vrednost in pri tem lahko uporabi celo prosti preudarek.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vrednost spornega predmeta v tej zadevi določilo na 44.786,33 EUR, odločilo, da Okrajno sodišče na Jesenicah ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in še, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kranju.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka in navedla, da se je sodišče pri določitvi vrednosti spora oprlo na izvedensko mnenje sodne izvedenke gradbene stroke in je kot vrednost spora vzelo tretjino povprečja treh vrednosti predmetnih nepremičnin, dobljenih v tržnih pristopih in sicer po nadomestitvenem, donostnostnem in primerjalnem pristopu. Vrednost spornega predmeta ne more biti avtomatično enaka tržni vrednosti nepremičnine, saj je tožeča stranka ocenila svoj premoženjski interes glede tožbe na 10.000,00 EUR. S tožbo ne zahteva izplačila iz naslova vlaganj ali delitve stvari v solastnini in morebitnega izplačila v denarju, ampak le ugotovitev, kolikšen je njen delež na teh nepremičninah. Tožnica nima interesa prodajati deleža, zato je tržna vrednost nepremičnin brezpredmetna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V tej pravdi je tožeča stranka vložila (nasprotno) tožbo zaradi ugotovitve (so)lastninske pravice na nepremičnini. V tožbi je kot vrednost spornega predmeta navedla znesek 10.000,00 EUR. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedeni vrednosti nasprotovala in predlagala, da se določi višjo vrednost in da se zadeva odstopi stvarno in krajevnemu pristojnemu okrožnemu sodišču. 5. V skladu z drugim odstavkom 44. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je v primeru, kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki je navedena v tožbi. Stranka torej lahko res sama oceni svoj interes, vendar je v konkretnem primeru navedba vrednosti spornega predmeta sprožila tudi vprašanje o stvarni pristojnosti (tretji odstavek 44. člena ZPP). Sodišče prve stopnje se mora o pravilnosti navedene vrednosti prepričati hitro in na primeren način, kar je v tem primeru tudi storilo. Podatke je povzelo iz izvedenskega mnenja o vrednosti nepremičnine, zato ni nobenega razloga, da bi višje sodišče posegalo v tako določeno vrednost spora, saj zadostuje, da sodišče ugotovi sprejemljivo verjetno vrednost in pri tem lahko uporabi celo prosti preudarek. Sodišče prve stopnje je s takim pristopom pravni interes tožeče stranke res izenačilo z njenim ekonomskim interesom, vendar je z navedbo prenizke vrednosti spornega predmeta sama sprožila vprašanje stvarne pristojnosti. Ob tako ocenjeni vrednosti spornega predmeta (44.786,33 EUR) pa je pravilna tudi odločitev sodišča, da je za zadevo pristojno okrožno sodišče (prvi odstavek 30. člena ZPP in prvi odstavek 32. člena ZPP).

6. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).