Jedro

Osebne družinske razmere obsojenca v času predvidenega izvrševanja kazni zapora so eden od pogojev, ki določajo nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, vendar jih po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje ne gre ocenjevati na način, po katerem neposredna izvršitev kazni ali izvršitev, ki bi bila nadomeščena z delom v splošno korist, ne bi bila mogoča.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obsojenega B.E. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 20. 2. 2019 zavrnilo predlog zagovornika obsojenega B.E. za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist. To je bilo storjeno s sklepom V Kr 52940/2012. 2. Zoper sklep se je zagovornik pritožil zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da obsojenemu izrečeno kazen zapora samo nadomesti z delom v splošno korist. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik z zatrjevanji o dejanski neizpolnjenosti pogojev iz devetega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) po vsebini nasprotuje ugotovljenim odločilnim dejstvom, medtem ko bi bila smiselno uveljavljana kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) podana denimo tedaj, ko bi sodišče prve stopnje zgornje zakonske pogoje preizkusilo v zvezi s katerim od preostalih treh nadomestnih načinov izvršitve kazni zapora iz četrtega in petega odstavka 86. člena KZ-1. Ker to po razumljivem izreku in razlogih sklepa ni bilo storjeno, navedena kršitev kazenskega zakona niti v tem primeru ne more biti podana.

5. Po pritožbeni obrazložitvi dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno zato, ker obsojeni ni mogel predložiti novejših izvidov o očetovem slabem zdravstvenem stanju, ker ni znano, ali je obsojenčeva sestra sposobna skrbeti za očeta še danes, kot je skrbela pred šestimi leti, in ker ni bilo ugotovljeno, ali niso potrebe staršev po oskrbi morebiti večje kot tedaj, ko je bila obdolžencu izrečena kazen zapora. Dejansko stanje ni bilo niti pravilno ugotovljeno, saj zaradi časovnega razpona neposredna izvršitev kazni ne bi bila smotrna, teža kaznivega dejanja, za katero je bila ta kazen izrečena je zato in zaradi narave kaznivega dejanja prav tako manjša, obsojeni pa je bil za drugo kaznivo dejanje v delu kazenskega postopka oproščen. Pomeni, da je bila obsojenčeva krivda precenjena, kot je bila precenjena njegova predhodna obsojenost, ki izvira iz časov, ko se je neuspešno podal na pot podjetništva.

6. Res je, da so osebne družinske razmere obsojenca v času predvidenega izvrševanja kazni zapora eden od pogojev, ki določajo nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, vendar jih po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje ne gre ocenjevati na način, po katerem neposredna izvršitev kazni ali izvršitev, ki bi bila nadomeščena z delom v splošno korist, ne bi bila mogoča. Izrečena kazen zapora bi s tem tudi po presoji pritožbenega sodišča izgubila vsakršen smisel oziroma bi bila takšnemu storilcu kaznivega dejanja mimo zakonskih pogojev odpuščena. Podrobno in stopnjevito ali niansirano ugotavljanje obsojenčevih družinskih razmer, kot izhaja iz povzete pritožbene obrazložitve, in ko te nenazadnje niso edini pogoj za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, zato ni nujno oziroma je bilo sodišče prve stopnje z že ugotovljenimi razmerami v zadostni meri seznanjeno.

7. Zgornje razmere so bile nato po razumljivih razlogih sklepa povezane z drugimi odločilnimi okoliščinami v skupno oceno, ki pritožbeno oceno po celovitosti presega. Slednja namreč izhaja zgolj iz navedenega časovnega razpona, ki je, različno od ponavljanja kaznivih dejanj, okoliščina, na katero posameznik ne more vplivati, potem iz vrste kaznivih dejanj, ki kljub neosebnemu objektu kazenskopravnega varstva niso lahka ter iz izida dela kazenskega postopka in smotrnosti neposredne izvršitve kazni, ki sta neodločilni. Tudi kratkotrajna kazen zapora mora biti izvršena, medtem ko izdana oprostilna sodba s samo smotrnostjo nadomestitve kazni zapora z delom v splošno korist nima ničesar opraviti.

8. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče v pritožbeni obrazložitvi ni zasledilo ničesar več, do česar bi se še moralo opredeliti, je o pritožbi zagovornika obsojenega B.E. odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah ter je posledica obsojenčevih premoženjskih razmer.