Jedro

Presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi izdalo zamudno sodbo, s katero je tožencu naložilo, da mora v 15-ih dneh izprazniti stanovanje X in ga praznega oseb in stvari izročiti M. M.. Hkrati je odločilo, da mora toženec tožnici plačati 1.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov po 150,00 EUR za mesece od 1.11.2008 dalje in od 1.6.2009 dalje.

Zoper sodbo se pritožuje toženec in kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo v nasprotju s 4. točko 1. odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ker so dejstva, na katere je tožeča stranka oprla tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila. Tožnica namreč navaja, da je lastnica dvosobnega stanovanja s površino 46,03 m2 na naslovu S. C. 31. Kot dokaz je predložila pogodbo o nakupu stanovanja z dne 23.4.1997. Iz pogodbe izhaja, da gre za enosobno stanovanje, ki meri 32,40 m2. Iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ob primerjavi z dokazi, ki so bili predloženi, tožeča stranka ne more dokazati lastništva nad dvosobnim stanovanjem s površino 46,03 m2. Razlika je 13,63 m2, to pa je kupil toženec. Zaradi tega je tudi uporabnina za dvosobno stanovanje ne gre.

Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlagala je, da jo sodišče druge stopnje zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni napravilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pa tudi nobene druge kršitve ne. Zamudno sodbo je izdalo v skladu s pogoji, ki jih postavlja 1. odstavek 318. člena ZPP.

S tem ko toženec ni odgovoril na tožbo, je priznal vse tožničine trditve, torej tako to, da gre za stanovanje s površino 46,03 m2 kot tudi to, da uporabnina znaša 150 EUR mesečno. Razlika med trditvami v tožbi o dvosobnem stanovanju s površino 46,03 m2, in listino, ki govori o garsonjeri s površino 32,40 m2, ne predstavlja tako pravno pomembnega dejstva, da bi bila z listino ovržena tožbena trditev v takem obsegu, da bi bila potrebna zavrnitev tožbenega zahtevka. Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, torej niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik (4. točka 1. odstavka 318. člena ZPP). Tožnica je predložila listino, ki sicer ne izkazuje točne površine, izkazuje pa lastnino. Ne more biti v slabšem položaju, kot če bi listine sploh ne predložila (glej komentar k 318. členu ZPP, Jan Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, tretja knjiga, GV Založba Ljubljana 2009, točka 59 in 60, stran 122, 123, 124).

Vsaka stranka mora kriti svoje stroške pritožbenega postopka: tožena zato, ker s pritožbo ni uspela, tožeča pa zato, ker ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za pravdo (152. člen ZPP, 1. odstavek 154. člena ZPP in 1. odstavek 155. člena ZPP).

Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sodbo potrditi po 353. členu ZPP.