Jedro

Ker se je sodišče prve stopnje ob izdaji obsodilne sodbe obtožencu za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 196/I KZ oprlo izključno na izpoved priče v preiskavi ter je zagovornik obtoženca v pritožbi utemeljeno opozoril, da je navedena priča o istem dogodku doslej štirikrat različno izpovedala, tudi po oceni sodišča druge stopnje dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno ter ji zato izpodbijano sodbo razveljavilo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje trditve priče preiskusiti še z izpovedbo priče, ki je bila ob dogodku prisotna in je sodišče prve stopnje ni zaslišalo zaradi njene daljše odsotnosti zaradi zdravljenja odvisnosti v komuni v I.

Izrek

Pritožbi zagovornika obt. S.H. se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženega S. H. spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 196/I KZ ter mu izreklo kazen osem mesecev zapora in mu nato ob upoštevanju pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v ... izreklo enotno kazen tri leta zapora ter vanjo vštelo pripor od 18.11.1996 do 17.2.1998 ter čas prestajanja kazni od 1.9.1999 dalje. Zoper takšno sodbo se je pritožil obtoženčev zagovornik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenskih sankcijah ter predlagal, da pritožbeno sodišče izodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa da izreče obtožencu bistveni nižji zaporno in enotno kazen. Višji državni tožilec NN je v pisnem mnenju predlagal zavrnitev pritožbe, enak predlog pa je podal tudi na seji senata sodišča druge stopnje prisotni višji državni tožilec. Pritožba je utemeljena. Ob preiskusu izpodbijane sodbe in navedb zagovornika obtoženca v pritožbi, sodišče druge stopnje ugotavlja, da dejansko stanje ni dovolj razjasnjeno, zaradi česar utegne biti zaključek sodišča prve stopnje, da je obtoženi S.H. dne 1.4.1995 izročil D. M. in A. F. 2 grama mamila kokaina in za plačilo prejel osebni avto last F., zmoten. Sodišče prve stopnje sicer v izpodbijani sodbi pravilno ugotavlja, da sta M. in F. očitno prišla na sestanek s H. zato, da bi v končni fazi prišla do mamila, premalo preverjeni in zato nezanesljivi pa so zaključki sodišča prve stopnje, da naj bi prav obtoženec obema izročil 2 grama mamila kokain. V zvezi s tem zagovornik obtoženca utemeljeno opozarja v svoji pritožbi na tako različne in diametralno nasprotne trditve priče M., dane v tem kazenskem postopku in v kazenski zadevi I Kpd ..., da ni mogoče brez zadržkov sprejeti zaključkov sodišča prve stopnje, da je navedena priča v preiskavi natančno in jasno ter logično izpovedoval in da zato ni razlogov, da tega dokaza ne bi bilo mogoče oceniti kot verodostojnega. Utemeljeni so namreč pomisleki zagovornika obtoženca, da je verodostojnost te priče več kot vprašljiva, saj se je kot osumljenec v že omenjeni kazenski zadevi zagovarjal povsem drugače, kot je nato v obravnavani zadevi izpovedoval kot priča, pri čemer ni mogoče spregledati dejstva, da je tudi na glavni obravnavi v bistvu preklical svoje trditve iz preiskave rekoč, da je bil takrat "zadet", pri čemer se ni spomnil, ali si je pri obtožencu dejansko kdaj izposodil denar. Ker je v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja odvzema motornega vozila, ko ga je preiskovalni sodnik zaslišal kot obdolženca, dejal, da sta oba s F. denar, ki si ga je sam sposodil od H., rabila za mamila, ki sta jih tedaj oba jemala,predvsem pa, da H. avta ni odpeljal v zvezi z mamili, leto dni kasneje pa je pri preiskovalnemu sodniku v tej kazenski zadevi zatrdil, da je H. poklical sam prav zato, ker naj bi vedel, da prodaja heroin in kokain, za nabavo takšne droge pa ga je prosil F., ni mogoče sprejeti zaključkov o verodostojnosti trditev te priče. Takšna ugotovitev je še toliko bolj na mestu ob dejstvu, da je bil M. že kaznovan, iz mnenja izvedenke dr. T. z dne 4.8.1997 pa tudi izhaja, da je ta priča tudi odvisnik od mamil, pri katerem doslej zdravljenje ni bilo uspešno. Ker je z mamili očitno zasvojen tudi A.F., katerega sodišče prve stopnje kot pričo ni uspelo zaslišati prav zaradi večletne odsotnosti zaradi zdravljenja te zasvojenosti, istočasno pa razen obremenilnih trditev priče M. in navedb F. ob podajanju kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja odvzema motornega vozila, da se je M. s H. dogovoril za nakup heroina in kokaina, v kazenskem spisu ni podatkov o tem, da naj bi se obtoženi H. ukvarjal z mamili, saj celo evidenca sodnika za prekrške takih kršitev obtoženca ne beleži, po prepričanju pritožbenega sodišča dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Ob tem velja tudi omeniti, da so vprašljivi tudi zaključki sodišča prve stopnje o načinu in namenu izdaje "pismenega dogovora" z dne 1.4.1995, za katerega je sodišče prve stopnje ocenilo, da ga je lahko obtoženec napisal tudi kasneje, ko je že prišlo do tega kazenskega postopka, ker je vendar F. kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja odvzema motornega vozila podal že 3.4.1999. Po oceni sodišča druge stopnje namreč ni mogoče spregledati, da so si podatki obeh spisov enotni o tem, da je iz gostilne O. do železniške postaje vozil osebni avtomobil obtoženec (kar bi lahko pomenilo potrditev njegovega zagovora, da avta F. ni odvzel), ki si tudi nikakor ni mogel sam izmisliti podatkov o lastništvu osebnega avtomobila in o njegovi vrednosti, navedenih v "pogodbi" z dne 1.4.1995, ampak mu jih je najverjetneje lahko posredoval edinole F. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje vse izvedene dokaze ponoviti, pri čemer te kazenske zadeve nikakor ne bo mogoče zaključiti brez zaslišanja priče A.F., ki naj bi tudi že zaključil svoje zdravljenje v komuni v I. Šele po tako izvedenem dopolnjenem postopku bo lahko sodišče prve stopnje brez sence dvoma odločilo o obtožnici, pri čemer bo moralo o svoji odločitvi navesti prepričlivejše razloge kot v razveljavljeni sodbi.