Jedro

Preživninski zavezanec se ne more uspešno sklicevati, da nima sredstev za preživljanje otrok, če je neodplačno razpolagal s premoženjem večje vrednosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Toženec sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da je dolžan svojima otrokoma Ž. in K.P. plačevati preživnino vsakemu v mesečnem znesku po 15.000,00 SIT od 1.11.1998 dalje, in sicer do sodbe zapadle obroke v roku 15 dni, v bodoče pa do vsakega 15. v mesecu za tekoči mesec. Tožencu je naložilo, da je tožnikoma dolžan povrniti 47.037,00 SIT pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje sodbe dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek tožnikov je zavrnilo. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložil pritožbo toženec, v kateri predlaga, da se ugotovi, da je pritožba utemeljena, da se preživnina za otroka določi v skladu s časom, ki ga preživita pri očetu oziroma materi, da se določi višina preživnine, ki jo je mati dolžna plačevati tožencu v času letnih počitnic, ko sta otroka v celoti v njegovi oskrbi in zahteva povrnitev pravdnih stroškov. V pritožbi navaja, da določene preživnine ne zmore plačevati, ker je nezaposlen in ker presega razumne meje potreb otrokov. Za preživljanje otrok prispeva ko sta pri njem in za ta čas zahteva, da mu mati tožnikov plača preživnino. Pri določitvi preživnine ni bilo upoštevano, da mati tožnikov prejema otroški dodatek za oba otroka v višini 16.000,00 SIT mesečno. Neodplačana odtujitev poslovnega deleža nima nič skupnega z njegovim premoženjskim stanjem. Pripravljen je plačevati po 15.000,00 SIT mesečno za oba otroka, kar zadošča za njuno preživljanje v času, ko sta pri materi. Izpodbija odločitev o stroških postopka, nastalih pred sodiščem prve stopnje. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, pomembna za določitev preživine v tej pravdni zadevi, in sicer: možnosti vsakega od staršev in preživninske potrebe obeh otrok. V tem delu se pritožbeno sodišče, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na razloge, navedene v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Na ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo (pravni standard iz določila 79. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa, da se višina prispevka za preživljanje otrok določi v sorazmerju z možnostmi vsakega od staršev in otrokovimi potrebami), ko je tožencu naložilo, da je za preživljanje vsakega otroka dolžan plačevati mesečno preživnino v znesku 15.000,00 SIT. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženčeve premoženjske razmere kažejo, da razpolaga z veliko večjimi mesečnimi dohodki, kot jih izkazuje. Prihodek 20.000,00 SIT mesečno iz denarnega dodatka je namreč neskladen s toženčevimi izdatki, ki znašajo mesečno najmanj 105.000,00 SIT (prispevek za skupno bivanje v hiši v znesku 20.000,00 SIT, strošek za hrano v mesečnem znesku 60.000,00 SIT, za nakup garderobe mesečno 10.000,00 SIT, za nakup bencina mesečno 15.000,00 SIT). Tudi toženčevo neodplačano razpolaganje z njegovim poslovnim deležem v podjetju Hidroremont kaže na premoženjski položaj toženca. Če je toženec neodplačno razpolagal s premoženjem, se sedaj ne more uspešno sklicevati, da nima sredstev za preživljanje tistih, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da preživnine, določene z izpodbijano sodbo, ne zmore plačevati. Neutemeljena je pritožbena navedba, da ugotovljene preživninske potrebe tožnikov (31.000,00 SIT mesečno za vsakega) presegajo razumno mejo. Preživninske potrebe otrok je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi ocene izpovedi matere tožnikov, ki je pojasnila, koliko porabi za njuno preživljanje, ko sta pri njej. Premoženjske sposobnosti staršev omogočajo preživljanje otrok v takšnem mesečnem znesku. Pri določitvi preživnine je sodišče prve stopnje že upoštevalo, da mati nima izdatkov s preživljanjem otrok takrat, ko so ti pri očetu in to v zadostnem obsegu. Upoštevati je, da mati takrat nima izdatkov samo za prehrano otrok, drugi izdatki za njuno preživljanje pa jo še vedno bremenijo. Toženčeva obveznost je plačilo preživnine in je, z njenim plačilom prost, vseh drugih premoženjskih obveznosti do otrok. Da mati prejema otroški dodatek za oba otroka v mesečnem znesku 16.000,00 SIT, je sodišče prve stopnje upoštevalo, ko je ocenjevalo premoženjske sposobnosti matere (3. stran izpodbijane sodbe). O stroških postopka se v sporih o razmerju med starši in otroki odloči po prostem preudarku (413. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP/99). Prosti preudarek je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo, ko je tožencu naložilo, da je tožnikoma dolžan povrniti vse nastale pravdne stroške. Pri tem je pravilno štelo, da zaradi neuspelega dela tožbenega zahtevka niso nastali posebni pravdni stroški. Pritožba takšno odločitev neutemeljeno izpodbija. Ob preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ni našlo nobene bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku iz 2. odstavka 399. člena ZPP/99. Pritožbo tožene stranke je pritožbeno sodišče zato zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP/99). Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje pritožbene stroške (413. člen ZPP/99 v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP/99).