Jedro

Novela ZPP-D je sodečemu sodniku omejila odločanje glede oprostitve stroškov postopka le na sodne takse, ostale oprostitve stroškov pa mora stranka uveljavljati v posebnem postopku po ZBPP. Zgolj zato, ker je za odločanje o oprostitvi plačila predujma predviden drug postopek, pa še ni mogoče govoriti o kršitvi pritožnikove ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlog tožene stranke za oprostitev plačila predujma za izvedenca zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa smiselno z ugoditvijo njenemu predlogu, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik se zmotno sklicuje na določbe 168., 171. in 173. člena ZPP, ki so veljale do novele ZPP-D (Uradni list RS 45/2008). Od novele ZPP-D, ki je stopila v veljavo 1. 10. 2008, se določila 168. člena ZPP nanašajo le na možnost oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse, ne pa tudi na možnost oprostitve plačila stroškov postopka (predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov), medtem ko so določila 171. in 173. člena ZPP črtana. ZPP-D je torej sodečemu sodniku omejil odločanje glede oprostitve stroškov postopka le na sodne takse, ostale oprostitve stroškov pa mora stranka uveljavljati v posebnem postopku po Zakonu o brezplačni pravni pomoči. Zgolj zato, ker je za odločanje o oprostitvi plačila predujma predviden drug postopek, pa še ni mogoče govoriti o kršitvi pritožnikove ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno uporabilo materialno pravo, ker je predlog tožene stranke za oprostitev plačila predujma za izvedenca zavrnilo, ker za to nima zakonske podlage v določilih ZPP.

5. V zvezi s pritožnikovim očitkom prvostopenjskemu sodišču, da ni odločilo o podaljšanju roka za plačilo predujma do odločitve o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da šele iz pritožbe izhaja, da je tako vlogo podal. Iz njegovega predloga za podaljšanje roka za plačilo predujma za izvedenca finančne stroke (list. št. 129) namreč izhaja, da ne zmore izvesti plačila predujma, v zvezi s tem pa je podal tudi predlog za oprostitev plačila le-tega. O tem predlogu pa doslej prvostopenjsko sodišče res še ni odločalo, vendar iz dosedanjega postopka ne izhaja, da so toženo stranko zaradi tega doslej zadele kakšne zanjo negativne posledice.

6. Ker se je pritožba izkazala za neutemeljeno, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).