Jedro

Tožnik ni predložil dokazil o pravici graditi na zemljišču parc. št. 2524, čeprav ni sporno, da je na njem načrtovana trasa elektrovoda in dostopa do njegovega objekta. Novo zahtevo za gradbeno dovoljenje bo lahko vložil bodisi na podlagi spremenjenega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, bodisi na podlagi enakega, npr. če bo pridobil pravico do postavitve elektrovoda do njegovega objekta. Oboje bo namreč imelo za posledico spremembo dejanskega stanja, na katerega opira zahtevek. Glede na navedeno ima zavrnitev tožnikove zahteve v konkretnem primeru enak učinek, kot da bi bila njegova vloga zavržena, zato se sodišče ne strinja, da mu je z zavrnitvijo zahteve onemogočena vložitev nove.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 2525 k.o. …. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je upravni organ tožnika pozval na dopolnitev vloge, med drugim s soglasjem za odmik skrajnega dela napušča objekta od sosednjega zemljišča parc. št. 2524 k.o. …, saj je ta manjši od predpisanega (4 m), z dokazilom o pravici graditi za načrtovano traso elektrovoda od odjemnega mesta na sosednji parc. št. 2524 k.o. … do tožnikovega objekta in za načrtovani dostop po omenjenem zemljišču. Ker tožnik zahtevanih listin ni predložil, ni izkazal pravice graditi, niti pogojev za manjši odmik od predpisanega v Odloku o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (v nadaljevanju OPN). Poleg tega projekt ni bil preoblikovan v smislu spremembe namembnosti iz zidanice v stanovanjski objekt in legalizacije prizidka, zato za izdajo gradbenega dovoljenja niso izpolnjeni pogoji iz 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil, med drugim njegove navedbe, da je bilo za obravnavano gradnjo 5. 12. 1995 pridobljeno soglasje prejšnjega lastnika sosednjega zemljišča parc. št. 2524, to je A.A. Pritožbeni organ je zavzel stališče, da je bilo to soglasje dano h gradnji prvotno obstoječega objekta na zemljišču parc. št. 2525 k.o. …. Iz podatkov predloženega projekta in podatkov zadeve, ki jih je pridobil prvostopenjski upravni organ, je bil namreč na obravnavanem zemljišču najprej zgrajen objekt tlorisa 6 m x 7 m z odmikom 2 m od parc. št. 2524 in zanj izdano gradbeno dovoljenje št. 351-03-295/93 z dne 20. 12. 1996. Naknadno (brez dovoljenja) je bil omenjeni objekt dozidan (sedanja stanovanjska hiša meri 11,7 m x 9,24 m), ta objekt pa je predmet legalizacije. Neutemeljeno pa je tudi pritožbeno stališče, da tožniku ni treba predložiti dokazil o pravici graditi za potek elektrovoda in dostopne poti, ki deloma potekata po sosednji parc. št. 2524, ki je sedaj v lasti B.B. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je prvostopenjski organ neutemeljeno zahteval dopolnitev vloge. Soglasje lastnice sosednjega zemljišča B.B. namreč ni potrebno, saj sta tako prizidek kot greznica obstajala že pred 5. 12. 1995, takratni lastnik zemljišča parc. št. 2524 k.o. … pa je z legalizacijo objekta v takem stanju na dan 5. 12. 1995 soglašal. Soglasje je dal za legalizacijo tako glede odmika kot glede uporabe poti za potrebe gradnje, uporabe in vzdrževanja objekta po enakem stanju kot danes. Res je bila na podlagi geodetskih meritev v letu 2001 meja določena drugače, kot je bila pred tem dogovorjena in vseskozi spoštovana med tožnikom in A.A., in sicer tako, da je po novem potekala po njegovem objektu. V lanskem letu je bila sporazumno z lastnico sosednjega zemljišča meja uradno prestavljena in je objekt sedaj v celoti na njegovi parceli. Kljub temu meni, da ni dolžan dobiti njenega soglasja o tem, da se strinja z obstoječim odmikom. Tudi pot v naravi obstoji že ves čas, njeno uporabo pa mu je dovolil lastninski prednik B.B. Poleg tega je služnostno pravico poti najmanj priposestvoval. Ker ima objekt legalen elektro priključek, ki ga ne povečuje in ne spreminja, ni potrebno niti dokazilo o pravici graditi za načrtovano traso elektrovoda od odjemnega mesta na parc. št. 2524 k.o. … do objekta. V zaključku opozarja, da tudi če bi bil poziv za dopolnitev vloge utemeljen, bi moral upravni organ njegovo vlogo kvečjemu zavreči. V takem primeru bi lahko tožnik kadarkoli vložil novo vlogo in ji priložil manjkajoče priloge, o njej pa bi moral upravni organ meritorno odločiti. Upravni organ se o tem pritožbenem ugovoru ni izjasnil, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Pravilno je tožbeno stališče, da bi moral prvostopenjski upravni organ vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja zavreči, ker tožnik ni predložil dokazil o pravici graditi na zemljišču parc. št. 2524 k.o. …, čeprav ni sporno, da je na njem načrtovana trasa elektrovoda in dostopa do tožnikovega objekta. Sestavni del zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja je namreč tudi dokazilo o pravici graditi, če ta še ni vpisana v zemljiško knjigo (četrti odstavek 54. člena ZGO-1 v zvezi z drugim odstavkom 66. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP)), ta pa se v skladu z s prvim odstavkom 56. člena ZGO-1 med drugim dokazuje tudi z notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi stvarne pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo (2. alineja te določbe). Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe in poziva z dne 22. 6. 2012, ki se nahaja v predloženih upravnih spisih, je na predložitev take pogodbe za prej navedena primera pozval prvostopenjski organ (prvi odstavek 67. člena ZUP). Ker dokazila niso bila predložena, niti tožnik na prvi stopnji ni pojasnil, zakaj je opustil njihovo predložitev, formalna pomanjkljivost vloge ni bila odpravljena, kar je razlog za zavrženje (drugi odstavek 67. člena ZUP). Vendar pa navedena kršitev ni mogla vplivati na odločitev v smislu, da bi moralo biti tožniku gradbeno dovoljenje izdano, izpodbijana odločba pa glede na okoliščine obravnavanega primera ni ovira za ponovno vložitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja.

Tožnik je namreč v pritožbi, kar ponavlja tudi v tožbi, povedal, zakaj ni predložil dokazil o pravici graditi glede dostopne poti in glede načrtovane trase elektrovoda (ker ima soglasje A.A. in obstoječ elektro priključek). V zvezi s slednjim je drugostopenjski upravni organ pojasnil, da v obravnavanem primeru glede na podatke geodetskega načrta elektrovod poteka drugače, kot je bil predviden v situaciji objekta in komunalnih vodov, ki je bila izdelana za gradnjo počitniške hiše v lokacijski zadevi št. 351-03-295/93 (v njej je bilo izdano lokacijsko dovoljenje z dne 6. 12. 1995, na katerem temelji gradbeno dovoljenje z dne 20. 12. 1996). Tožnik tem ugotovitvam ne oporeka, zato zgolj z dejstvom obstoječega priključka tudi po mnenju sodišča ne izkazuje pravice graditi glede poteka elektrovoda, ki je v projektu predviden na tujem zemljišču in ki se po prej povedanem razlikuje od tistega, na katerega se nanašata izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje. S tem pa za izdajo gradbenega dovoljenja ni izpolnjen pogoj iz 6. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, ki je eden od vsebinskih, kumulativno naštetih pogojev iz navedene določbe.

Sodišče se zato do ostalih tožbenih navedb glede dokazovanja pravice graditi na zemljišču parc. št. 2524 k.o. … za potrebe dostopa in glede soglasja za manjši odmik od sosednje meje, kot ga zahteva 4. alineja četrtega odstavka 74. člena OPN, ni bilo dolžno opredeliti. V zvezi s slednjim tako le dodaja, da je po tožbenih navedbah sodeč pravni prednik lastnice sosednjega zemljišča 2524 k.o. … dal tožniku soglasje za objekt glede na tedanjo mejo, za katero naj bi bili vsi prepričani, da poteka 2 m stran od tožnikovega objekta, kar pa je bilo kasneje z novo geodetsko meritvijo spremenjeno. Na tako mejno stanje pa soglasje ni bilo dano.

Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP se nova zahteva zavrže v primeru, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Navedeno glede na konkretne okoliščine tega primera pomeni, da bo lahko tožnik vložil novo zahtevo za gradbeno dovoljenje bodisi na podlagi spremenjenega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, bodisi na podlagi enakega, npr. če bo pridobil pravico do postavitve elektrovoda na parc. št. 2524 k.o. … do njegovega objekta. Oboje bo namreč imelo za posledico spremembo dejanskega stanja, na katero opira zahtevek. Glede na navedeno ima zavrnitev tožnikove zahteve v konkretnem primeru enak učinek, kot da bi bila njegova vloga zavržena, zato se sodišče ne strinja, da mu je z zavrnitvijo zahteve onemogočena vložitev nove.

Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).