- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSMB Sklep II Cp 271/2026
ECLI:SI:VSMB:2026:II.CP.271.2026 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Novejša sodna praksa je vračilo darila med bivšima zakoncema omejila na primere, kjer je odločilen nagib za darilo (in s tem tudi kavza darilne pogodbe) zakonska zveza z obdarjencem (zakonski zvezi lastna vera v dosmrtno skupno življenje). Gre za posebno kavzo, ki je čustvenega in ne racionalnega izvora. Ustaljeno je stališče, da ob razvezi ni dopustno zahtevati vrnitve darila, če je bil nagib kakšen drug od navedenega (npr. ekonomski).
Izrek
I.Pritožbi se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
Obrazložitev
1.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na vrnitev darila, in sicer solastniškega deleža do 1/5 na nepremičnini parc. št. 339/8, k.o. ... in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za navedeni solastniški delež (I. točka izreka) ter odločilo, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) dolžna toženi stranki (v nadaljevanju toženka) povrniti pravdne stroške v višini 2.252.21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).
2.Tožnik v pravočasni pritožbi navaja, da je v prvem zaslišanju izpovedal, da je bil prepričan, da bosta s toženko skupaj celotno življenje oziroma do smrti ter ji je iz tega razloga tudi dal lastništvo na sporni nepremičnini. Nadalje je tudi pri ponovnem zaslišanju izpovedal, da ga je pri sklenitvi pogodbe vodila vera, da bosta s toženko kot partnerja dejansko živela skupaj. Pogodbo o prenosu lastninske pravice sta stranki uredili na dveh različnih podlagah, za delež 4/10 zaradi opravljenih vlaganj in delež 1/10 kot darilo. Tožnikovo izpovedbo je treba presojati kot celoto, ne pa posameznih odgovorov iztrgati iz konteksta in jih razlagati v nasprotju z ostalimi deli izpovedbe. Tožnik je prepričljivo izpovedal, da se mu je zdelo primerno in pravično, da sta kot zakonca enakopravna pri lastniških deležih. Ker delež toženke iz naslova vlaganj ni dosegal polovice, je bilo dogovorjeno, da se delež 1/10 zapiše kot darilo, pri čemer je tožnik izrecno pojasnil, da je pričakoval, da bosta s toženko do smrti skupaj. Edini tožnikov nagib je bil , da je toženka njegova žena. Če bi želel toženki priznati zgolj vlaganje v nepremičnino, bi stranki za celoten polovični delež sklenili pogodbo iz tega razloga. Ker vrednost vlaganj, ki izhaja iz notarskega zapisa, ni dosegala vrednosti polovice nepremičnine, tožnik pa je želel, da toženka kot njegova žena dobi polovični delež, je očitno, da je podaril sporni delež izključno zaradi obstoja zakonske zveze, pri čemer je bil prepričan, da bosta ostala skupaj za vedno. Oba sta potrdila v svoji izpovedbi, da sta bila čustveno navezana, saj sicer zakonske zveze ne bi sklenila. Predmetna nepremičnina je predstavljala pred sklenitvijo zakonske zveze tožnikovo posebno premoženje, zato bi bilo do tožnika kot darovalca krivično, če bi toženka po razpadu zakonske zveze obdržala večji delež od njenih vlaganj, saj je bilo darilo dano v pričakovanju skupnega življenja. Tožnik še navaja, da je invalid tetraplegik, in da je bila sporna nepremičnina v celoti prilagojena njegovim omejitvam. Prizadeva si, da bi pri morebitni prodaji v postopku delitve pridobil večji delež kupnine za nakup druge prilagojene nepremičnine. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku na vrnitev darila ugodi, podrejeno pa, da se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in vrne v novo sojenje. Priglasil je pritožbene stroške.
3.Toženka ni odgovorila na pritožbo.
4.Pritožba je utemeljena.
5.Sodišče druge stopnje je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih navedb ter po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), pri tem je presodilo, da je zaradi pomanjkljive dokazne ocene in notranjega nasprotja v obrazložitvi podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Narava navedene kr61itve je tak61na, da je sodi610de druge stopnje ne more samo odpraviti druga0d kot da v celoti nadomesti obrazlo7eitev sodi610da prve stopnje, kar presega pooblastila v pritoebenem postopku. Zato je sodi610de druge stopnje sodbo sodi610da prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodi610du prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. 0dlena ZPP).
6.Iz obrazlo7eitve izpodbijane sodbe sodi610da prve stopnje izhaja, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo z dne 27. 9. 2012, v notarskem zapisu SV 1075/12 (priloga A4), na podlagi katere je to7enka pridobila solastni61ki dele7e 4/10 na obravnavani nepremi0dnini parc. 61t. 339/8, k.o. ... zaradi njenih vlaganj v nepremi0dnino, solastni61ki dele7e 1/10 pa ji je to7nik podaril. Nadalje izhaja, da sta to7nik in to7enka biv1a zakonca, to7nik pa od to7enke zahteva vrnitev podarjenega solastni61kega dele7ea 1/10 na podlagi dolo0db 84. 0dlena Zakona o zakonski zvezi in dru7einskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR (sedaj 110. 0dlen Dru7einskega zakonika - v nadaljevanju DZ), po katerih se morajo nesorazmerna oziroma neob0dajna darila po razvezi zakonske zveze vrniti.
7.Novej1a sodna praksa je vra0dilo darila med biv1ima zakoncema omejila na primere, kjer je odlo0dilen nagib za darilo (in s tem tudi kavza darilne pogodbe) zakonska zveza z obdarjencem (zakonski zvezi lastna vera v dosmrtno skupno 7eivljenje). Gre za posebno kavzo, ki je 0dustvenega in ne racionalnega izvora. Ustaljeno je stali610de, da ob razvezi ni dopustno zahtevati vrnitve darila, 0de je bil nagib kak61en drug od navedenega (npr. ekonomski). Sodna praksa poudarja zahtevo po oči610denju kavze morebitnih drugih primesi, a hkrati opozarja, da je zakonsko dolo0dilo o vra0danju jasno in novej61e sodne prakse ni dopustno 1iriti mimo okoli610din, ki so bile odlo0dilne v posamezni sodni zadevi.
8.Sodi610de prve stopnje je povzelo trditve to7nika o navedenih 0dustvenih vidikih, da je razveza predstavljala zanj potem, ko ga je to7enka zapustila, veliko raz0daranje, saj je bil prepri0dan, da je s to7enko dobil 7eeno, s katero bo 7eivel do svoje smrti, kar mu je zaradi njegove invalidnosti (tetraplegik) pomenilo 1e bistveno ve0d kot pri zdravem 0dloveku (III. to0dka to7be). Nadalje je navedel, da je prav zaradi prepri0danja o dosmrtnem skupnem 7eivljenju 7eelel, da bosta enakovredna lastnika in ji je solastni61ki dele7e 1/10 obravnavane nepremi0dnine podaril. Razloge o navedenih odlo0dilnih dejstvih je sodi610de prve stopnje oblikovalo predvsem na podlagi izpovedb strank.
9.To7nik v prito7ebi utemeljeno graja, da je sodi610de prve stopnje selektivno upo61tevalo le dolo0dene dele izpovedbe to7nika, posamezne dele to7nikove izpovedbe pa je iztrgalo iz konteksta in jih razlagalo v nasprotju s preostalo izpovedbo.
10.Sodi610de prve stopnje se je osredoto0dilo le na ekonomske vidike sklepanja pogodbe (ureditev lastninskih razmerij zaradi to7enkinih vlaganj v to7nikovo nepremi0dnino) in v ta namen povzelo le dele to7nikove izpovedbe, ki te vidike potrjujejo. Do delov izpovedbe to7nika, ki se izrecno nana61ajo na njegovo 0dustvovanje, pa se ni opredelilo. Tako je ostala obrazlo7eitev sodi610da prve stopnje o tem, da 0dustvene povezanosti med strankama ni bilo, vsebinsko prazna oziroma zgolj navidezna.
11.Sodi610de prve stopnje je izpustilo del izpovedbe, da je to7nik darilno pogodbo sklenil zato, ker je bila to7enka njegova 7ena, za katero je verjel, da bosta do smrti skupaj. V tem pogledu se ni opredelilo do dela izpovedbe, da se ne bi spu1al v take stvari in se poro0dil, 0de ne bi bilo vsaj z njegove strani 0dustvene navezanosti, in da jo je tudi potem, ko je to7enka od1la, posku1al prepri0dati, da pride nazaj, ter da je vse do formalne razveze na sodi610du upal, da bosta spet za7eivela skupaj (list. 61t. 82, 83 in 84 spisa). Nadalje se tudi ni opredelilo do dela izpovedbe, da v njegovem stanju ni imel namena 61pekulirati, ampak je bil prepri0dan, da bo "zadeva" obstala in bosta do smrti 7ivela skupaj.
12.Pomanjkljivost obrazlo7eitve dokazne ocene nadalje utrjujejo razli0dni kriteriji, po katerih je sodi610de prve stopnje ocenjevalo prepri0dljivost izpovedbe to7nika in izpovedbe to7enke. Medtem ko je izpovedbo to7nika ocenilo kot neprepri0dljivo 7e zato, ker je uvodoma pojasnjeval (tudi) ekonomske vidike pogodbe glede vlaganj to7enke, je izpovedbi to7enke, da je bila pogodba sklenjena le zaradi njenih vlaganj, sledilo (7e) s posplo61eno obrazloeitvijo, da je bila ta prepri0dljiva, jasna in skladna z navedbami (22. to0dka obrazloeitve). Pri tem je zanemarilo, da je v obrazloeitvi predhodno pojasnilo nasprotno, in sicer, da ne verjame to7enki, da se je pogodba sklepala le zaradi vlaganj, in da so bodo0da vlaganja nepomembna, saj iz notarskega zapisa jasno izhaja, kateri del se nana61a na vlaganja in kateri del je darilo (8. to0dka obrazloeitve). V notranje nasprotje v obrazloeitvi je sodi610de prve stopnje za61lo tudi s tem, da je vpra1anje vlaganj v zakljudku obrazloeitve opredelilo kot prevladujo0d razlog za sklepanje pogodbe tudi glede darila, predhodno pa v obrazloeitvi zapisalo, da v kolikor bi to7nik celotni polovi0dni dele7e 7elel priznati zaradi vlaganj, pravdni stranki v pogodbo ne bi zapisali, da se del podari (9. in 24. to0dka obrazloeitve). Zakaj sodi610de prve stopnje v obrazloeitvi izpodbijane sodbe sprva sledi jasni razmejitvi podlag in razlogov za sklepanje obeh pogodb v notarskem zapisu, drug0d pa te sestavine s sklicevanjem na izpovedbo to7enke in selektivno na dele izpovedbe to7nika pome61a, ostane nepojasnjeno. Pomanjkljivo pa je sodi610de prve stopnje pristopilo tudi k dokazni oceni izpovedbe to7enke, saj je izpustilo del, kjer je to7enka potrdila, da je bila v njuni zvezi podana 0dustvena navezanost (list. 61t. 147 spisa).
13.Po dolo0dbi prvega odstavka 362. 0dlena ZPP mora sodi610de prve stopnje opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vpra1anja, na katera je opozorilo sodi610de druge stopnje v svojem sklepu. Sodi610de prve stopnje bo moralo v novem sojenju obrazloeiti sodbo tako, da bo odpravilo izpostavljene pomanjkljivosti in notranja nasprotja obrazloeitve. Pri tem bo izhajalo iz trditvene podlage strank (7. in 212. 0dlen ZPP) in odgovorilo, ali je bil razlog darila sklenjena zakonska zveza in navedena 0dustvena povezanost med zakoncema, kot je trdil to7nik, ali pa se je celotna pogodba nana61ala le na priznanje vlaganj to7enke, kot je zatrjevala to7enka. Moralo bo presoditi ali je bilo v 0asu sklepanja notarskega zapisa vlaganje to7enke jasno lo0deno od to7nikovega darila in s tem zunaj kavze podaritve, ali ne. Kak61nega drugega razloga za darilo stranki nista zatrjevali.
14.Sodi610de prve stopnje ne bo smelo uvodne izpovedbe to7nika, da se je pogodba sklepala zaradi vlaganj to7enke v njegovo nepremi0dnino, presojati izolirano, ampak v kontekstu nadaljnjih podrobnej61ih pojasnil o tem, da sta stranki k notarju 61li zaradi ureditve vloekov, tam pa sta po posvetu z notarjem sklenili 1e darilno pogodbo. Opredelilo se bo ponovno tudi o tem, kak61en pomen ima to7nikova 7eelja po izenaditvi deleeev, ki jo je izpostavilo sodi610de prve stopnje v izpodbijani obrazloeitvi kot nagib ekonomske narave. Odgovoriti bo moralo, ali se lahko tak61na 7elja 0drpa iz vsebine, ki je lastna temeljnim vidikom razmerja zakoncev (enakopravnost ter 0dustvena navezanost in medsebojna pomo0d - 13. in 14. 0dlen ZZZDR, sedaj 20. in 21. 0dlen DZ).
15.V ta namen se bo moralo jasno opredeliti, ali je sklenitev zakonske zveze za to7nika pomenila potrditev (nadgradnjo) njunega odnosa v obliki 0dustvene povezanosti in skupnega 7ivljenja do smrti. V tej zvezi se bo moralo opredeliti tudi do to7nikove izpovedbe, da je pred sklenitvijo zakonske zveze zaradi svoje invalidnosti s to7enko 7ee sodeloval kot osebno asistentko, ki je v tej vlogi ostala zaposlena tudi v 0asu zakonske zveze in prejemala za skrb za to7nika pla0dilo. Nadalje pa se bo moralo predvsem opredeliti, kak61en pomen ima to7nikova izpovedba, da je 1e vse do formalne razveze na sodi610du upal, da bosta vendarle ostala skupaj, zato je to7enki tudi priznal lastni61tvo do polovice (l. 61t. 82 in 146). 61ele konsistentna obrazloeitev dokazne ocene, ki bo celovito upo61tevala vse navedene vidike, bo lahko dala odgovor, ali je bila prav 0dustveno obarvana vera v trajno skupno 7eivljenje nagib za darilo.
Odlo0ditev o stro61kih pritoebenega postopka je sodi610de druge stopnje prid7ealo za kon0dno odlo0dbo v skladu z dolo0dilom tretjega odstavka 165. 0dlena ZPP.
-------------------------------
1O pomanjkljivi dokazni oceni kot absolutni bistveni postopkovni kr61itvi glej Zobec, J. v: Ude, L. in Gali0d, A. (ur.): Pravdni postopek. Zakon s komentarjem. Uradni list in GV Zaloeba, Ljubljana 2005, str. 95. Glej tudi VSC Sodbo in sklep Cp 89/2022 in VSL Sklep I Cp 454/2019.
2Daroval0deva pravica zahtevati vrnitev darila od biv1ega zakonca je oblika odstopne pravice, katere uveljavitev povzro0di prenehanje darilne pogodbe (zavezovalnega pravnega posla za prenos lastninske pravice na obdarjenca), kar v obravnavani zadevi podarjenega solastni61kega dele7ea na nepremi0dnini zahteva vrnitev v preji1nje zemlji61koknji7eno stanje. Ve0d o tem Podgor61ek, B. v: M. Juhart, N. Plav61ak (ur.): Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV zaloeba, Ljubljana, 2004, str. 487.
3VSRS Sklep II Ips 29/2016, VSRS Sklep II Ips 23/2018, VSRS Sklep II Ips 23/2021.
4VSL Sodba II Cp 1196/2024.
5To7nik je tudi izpovedal, da potrebuje glede na dodeljene ure na dan ve0d asistentov in da so ves 0as iskali dodatne asistente, a to7enki ni bilo v interesu, da bi se ti zaposlili, da je lahko prejemala vi61je pla0dilo zaradi pove0danega obsega dela (list. 61t. 81 in 82).