Jedro

Četudi bi bila v predmetni zadevi poravnava sklenjena z napačnim zavezancem za vračilo obravnavanih nepremičnin, to ne bi pomenilo, da so s tem nastopili pogoji za ponovno vračilo že vrnjenih nepremičnin po ZDen (v obliki nadomestnih nepremičnin).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ zavrnil zahtevek tožnice za vračilo nepremičnin s parc. št. 64 in 791/4, k.o. …. V obrazložitvi je uvodoma navedel, da je tožnica vložila 2. 6. 1993 zahtevo za denacionalizacijo večjega števila nepremičnin, med drugim tudi obravnavanih nepremičnin. V zvezi z obravnavanima nepremičninama je tožnica 5. 3. 1993 tudi vložila predlog za izdajo začasne odredbe po 11. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju ZLPP) ter 65. in 66. člena Zakona o zadrugah (v nadaljevanju ZZad), s katero je predlagala prepoved razpolaganja zavezancu A. (med drugim) tudi na nepremičninah s parc. št. 64 in 791/4. Postopek je bil zaključen s poravnavo, sklenjeno med A. in tožnico ter kasneje še B. za C. Na podlagi poravnave po 69. členu ZDen je bila izdana odločba z dne 16. 11. 1993, ki je bila nadomeščena z odločbo z dne 3. 6. 1994, ki je postala pravnomočna 24. 6. 1994. Ker je bilo o zahtevku v zvezi s parc. št. 64 in 791/4, k.o. …, že odločeno, je organ zahtevek tožnice zavrnil. 2. Drugostopni organ je z odločbo zavrnil pritožbo tožnice ter potrdil odločitev prvostopnega organa.

3. Tožnica je v tožbi navedla, da ne drži, da je bilo o predmetnih nepremičninah že odločeno. V izrek odločbe z dne 3. 6. 1994 so vključene parc. št. 30/20, 30/19, zadružni dom, stoječ na parc. št. 971/5 in 2/5 stavbe, stoječe na parc. št. 971/8 in parc. št. 143, k.o. …. Nikjer iz zapisnika z dne 30. 9. 1993, dopolnitve tega zapisnika z dne 16. 11. 1993, niti iz odločbe, kot predmet poravnave nista omenjeni obravnavani nepremičnini. A. namreč z njima ni mogel razpolagati. Tožnica je s kupno pogodbo z dne 2. 8. 1947 pridobila v last parc. št. 64 v izmeri 630 m2 in parc. št. 791/4 v izmeri 2000 m2. Obe zemljišči sta bili z odločbo z dne 10. 6. 1969 dodeljeni kot imetniku pravice uporabe A., ki je s kupoprodajno pogodbo z dne 2. 8. 1974 ti nepremičnini prodal Krajevni skupnosti …. Po 5. členu ZLPP se je pri obeh parcelah vknjižila lastninska pravica na KS …, na podlagi pogodbe o brezplačni odsvojitvi nepremičnin v javnem interesu z dne 24. 10. 2012 pa na Občino Železniki. Glede na povedano je tožnica prepričana, da so podani pogoji za denacionalizacijo teh nepremičnin, zato je predlagala, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter odloči, da je tožnica upravičena do vrnitve premoženja, podrejeno, da tožbi ugodi, odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovni postopek in odločanje.

4. Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala, poslala je upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna odločitev upravnega organa o zavrnitvi zahtevka za vračilo nepremičnin s parc. št. 64 in 791/4, k.o. …. Takšen zaključek je organ sprejel po tem, ko je ugotovil, da je bilo o obravnavanih nepremičninah že pravnomočno odločeno, čemur tožnica nasprotuje.

7. Iz podatkov spisa izhaja naslednje: - da je tožnica pravočasno vložila zahtevek za denacionalizacijo (med drugim) nepremičnin s parc. št. 64 in 791/4, k.o. …, - da je tožnica (tudi) za te nepremičnine vložila predlog za izdajo začasne odredbe na prepoved razpolaganja podjetju A. po 11. členu ZLPP, - da je bila v postopku sklenjena poravnava med tožnico in podjetjem A., na podlagi katere sta se tožnica kot upravičenka in podjetje A. kot zavezanec dogovorila, da zavezanec vrne nadomestne nepremičnine za zahtevano premoženje (med drugim tudi za parc. št. 64 in 791/4, k.o. …), in sicer polovico hale masiva z obstoječo opremo s parc. št. 30/20 in 30/19, zadružni dom s parc. št. 971/7 in sodarsko skladišče Rudno s parc. št. 143, vse k.o. …, v last, ter 2/5 stavbe, stoječe na parc. št. 971/8, vl. št. 284, k.o. …, pri kateri je že vknjižena pravica uporabe na upravičenko, v posest, - da je bila na podlagi te poravnave izdana odločba o denacionalizaciji, št. DEN-351-398-94/93-4-/RŽ z dne 16. 11. 1993, z isto vsebino kot izhaja iz povzetka poravnave, - da je bila ta odločba nadomeščena z odločbo z isto številko z dne 3. 6. 1994, na podlagi katere je tožnica kot upravičenka prejela v last in posest iste nepremičnine (kot z odločbo z dne 16. 11. 1993), ki pa jih je (istočasno) s to odločbo neodplačno izročila in prenesla z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji v last in posest B. za C. z.o.o., razen 2/5 stavbe, stoječe na parc. št. 971/8, vl. št. 284, k.o. …, - da je ta odločba postala pravnomočna 28. 6. 1994. 8. Glede na povzete ugotovitve spisa, ki so med strankama nesporne, je tudi po presoji sodišča organ pravilno zaključil, da za vračilo nepremičnin s parc. št. 64 in 791/4, k.o. …, ni podlage. Tožnica sicer ugovarja, da v izrek odločbe obravnavane nepremičnine niso vključene, kar drži, ampak to še ne pomeni, da o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Kot je sodišče navedlo v prejšnji točki obrazložitve, so bile za zahtevano premoženje dane nadomestne nepremičnine, zaradi česar izostanek navedbe (v tem postopku ponovno) zahtevanih nepremičnin v izreku ne pomeni, da o njih ni bilo odločeno oziroma da nista bili predmet odločanja z odločbo z dne 3. 6. 1994. 9. Tožnica še ugovarja, da podjetje A. s temi nepremičninami ni moglo razpolagati, ker jih je že leta 1974 prodalo Krajevni skupnosti …, ta pa jih je s pogodbo o brezplačni odsvojitvi nepremičnin v javnem interesu z dne 24. 10. 2012 prenesla na Občino Železniki.

10. Iz 69. člena ZDen izhaja, da lahko upravičenci in zavezanci med postopkom pred organom prve stopnje vsak čas sklenejo poravnavo o premoženju, ki je predmet denacionalizacije; poravnava lahko obsega vse premoženje denacionalizacije ali njegov del (prvi odstavek). Organ prve stopnje lahko opozori stranke na možnost poravnave in jim pomaga, da se poravnajo. Poravnava ne sme biti v nasprotju s prisilnimi določbami zakona (drugi odstavek).

11. Zavezanec za vrnitev stvari po ZDen pa je pravna oseba, v katere premoženju so stvari, ki se po tem zakonu vrnejo upravičencem, zavezanec za vrnitev podržavljenih podjetij oziroma drugih gospodarskih subjektov ali za vzpostavitev lastninskega deleža na premoženju pa so podjetja oziroma druge pravne osebe, v katerih premoženju so sredstva oziroma premoženje podržavljenih podjetij ali drugih gospodarskih subjektov (prvi in drugi odstavek 51. člena ZDen).

12. Tožnica torej ugovarja, da je bila poravnava sklenjena z napačnim zavezancem za vračilo obravnavanih nepremičnin. Četudi to drži, pa to ne pomeni, da so s tem nastopili pogoji za ponovno vračilo že vrnjenih nepremičnin po ZDen (v obliki nadomestnih nepremičnin), saj bi s tem (če bi bilo zahtevku ponovno ugodeno) bila tožnica dvakratno odškodovana, kar pa ni namen ZDen. V kolikor pa tožnica meni, da je bila s sklenitvijo take poravnave, kot izhaja iz odločbe z dne 3. 6. 1994, na kakršenkoli način oškodovana, pa lahko poravnavo še vedno izpodbija. Pri tem sodišče tožnico še opozarja na sodno odločbo naslovnega sodišča, U 305/2003 z dne 10. 3. 2005, s katero je bilo zavzeto stališče, da ZUP v sedmem odstavku 137. člena sicer res ne dopušča pritožbe zoper del odločbe, ki se nanaša na poravnavo, vendar pa z nobeno svojo določbo ne izključuje uporabe izrednih pravnih sredstev zoper odločbo, sklenjeno o poravnavi.

13. Sodišče tako ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa je pravilna in na zakonu utemeljena, zaradi česar je tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.