Jedro

Za odločitev v sporni zadevi je torej bistveno prepričljivo izvedensko mnenje, da iz izvida z dne 11. 5. 2020 pa tudi 28. 5. 2020 izhaja izboljšanje zdravstvenega stanja, vendar zdravstveno stanje še ni bilo tako izboljšano, da bi bil tožnik zmožen opravljati svojo dejavnost. Datum 20. 6. 2020 pomeni oceno, kdaj naj bi se zdravstveno stanje glede na pretekli trend izboljševanja popravilo v taki meri, da bi bil tožnik ponovno zmožen opravljati svojo dejavnost. Kot je bilo že pojasnjeno, gre za strokovno oceno, ki jo poda izvedenec glede na celoten potek dogodkov. V tem primeru tako nikakor ni mogoče govoriti o subjektivni spekulaciji oziroma da naj mnenje ne bi bilo strokovno utemeljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločbo tožene stranke št. ... z dne 8. 5. 2020 odpravilo, odločbo št. ... z dne 16. 4. 2020 pa odpravilo v delu, v katerem je odločeno, da je začasna nemožnost za delo zaključena s 30. 4. 2020. Sodišče je nadalje ugotovilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela od 1. 5. 2020 do 20. 6. 2020. Tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe izven dela za obdobje od 21. 6. 2020 do 31. 7. 2020 pa je zavrnilo.

2. Zoper ugoditveni del sodbe (I. in II. točka izreka) je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je predlog za ugotovitev začasne zadržanosti z dela imenovanemu zdravniku podal tožnikov osebni zdravnik. V predlogu z dne 12. 3. 2020 je navedel, da tožnik še ni sposoben za delo in je predlagal podaljšanje začasne zadržanosti z dela za nekaj dni po kontroli pri plastičnem kirurgu, na katero je bil naročen za dne 11. 5. 2020. Zadnji izvid specialista v ambulanti za plastično in rekonstruktivno kirurgijo pa je datiran z 12. 3. 2020. Iz njega izhaja, da se pri tožniku zdravstveno stanje izboljšuje, gibljivost prstov je bila popolna. Obstajala pa je še parastezija na področju falange II. in III. prsta. Na podlagi navedenega je bilo odločeno, da je bolniški stalež zaključen s 30. 4. 2020. Tožnik je po 11. 5. 2020 imel še en pregled pri specialistu splošne kirurgije, ki ugotavlja, da se je tožnikov občutek začel bistveno izboljševati, še vedno pa občutek ni popoln, predvsem na konicah III. in IV. prsta. Pričakuje pa se izboljšanje v treh mesecih. Zdravljenje je zaključeno in specialist glede urejanja bolniške odsotnosti napotuje tožnika k osebnemu zdravniku, pri katerem pa se ni zglasil. Glede na navedeno tožena stranka meni, da tožnik ne more pri sodišču neposredno uveljavljati daljše bolniške odsotnosti od tiste, kot jo je predlagal njegov osebni zdravnik. Ta pa je predlagal bolniški stalež "za nekaj dni po kontroli pri plastičnem kirurgu". Po mnenju tožene stranke bi to lahko pomenilo največ 10 dni, ne pa 40 dni, kot je to odločilo sodišče prve stopnje. Glede na to, da tožnik z dodatnimi izvidi, na katere se je skliceval v sodnem postopku, ni seznanil osebnega zdravnika in ta ni podal dodatnega predloga za podaljšanje začasne zadržanosti z dela, kot to zahtevajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravila)1, tožena stranka meni, da tudi sodišče ne more odločati mimo in preko predloga osebnega zdravnika. Sodišče je tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje s tem, ko je v celoti sledilo mnenju sodne izvedenke glede časa trajanja tožnikove začasne nezmožnosti za delo. Po mnenju tožene stranke mnenje v delu, ki se nanaša na časovno obdobje po 10. 5. 2020 ni prepričljivo in objektivno strokovno utemeljeno. Datum zaključka bolniškega staleža je tako določen povsem arbitrarno, kar je navedla tudi izvedenka v obrazložitvi mnenja. Motnja senzibilitete polovice jagodice III. in IV. prsta po presoji izvedenih organov tožene stranke ne predstavlja takšne funkcionalne motnje, da tožnik ne bi mogel opravljati svojega dela glede na zahteve in pogoje, kot izhajajo iz ocene tveganja za njegovo delovno mesto. Izvedenka je izhajala iz očitka toženi stranki, da tožnik v postopku ni bil osebno pregledan in je zato lahko odločitev za nazaj le arbitrarna. Takšen očitek je neutemeljen, saj je tožena stranka vodila postopek v skladu z veljavnimi predpisi, ki zaradi epidemije COVID-19 niso dovoljevali osebnih pregledov. Iz zdravstvene dokumentacije je tožnikova nezmožnost za delo objektivno dokazana največ do 10. 5. 2020 oziroma nekaj dni po tem. Ostalo je subjektivna spekulacija, ki ni strokovno utemeljena. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek oziroma podredno, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugotovi začasno zadržanost tožnika za krajše časovno obdobje, in sicer najdlje do 20. 5. 2020 ali pa izpodbijano sodbo v delu, kjer je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 8. 5. 2020, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 16. 4. 2020. Z navedeno odločbo je imenovani zdravnik odločil, da je bil tožnik od 20. 4. 2020 do 30. 4. 2020 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela. S 30. 4. 2020 je bila začasna nezmožnost za delo zaključena.

6. Pravna podlaga za razsojo sporne zadeve je podana v določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ)3 in v določbah Pravil. V 232. členu Pravil je določeno, da zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe.

7. Iz dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je tožnik utrpel vreznino desne dlani in je bil zaradi tega začasno nezmožen za delo od 6. 4. 2019 dalje. Vzrok začasne nezmožnosti za delo je bila poškodba izven dela. Tožnikov osebni zdravnik je 14. 4. 2020 podal predlog za podaljšanje bolniškega staleža, in sicer za vsaj nekaj dni po kontroli pri kirurgu, na katero je bil tožnik naročen 11. 5. 2020. Po mnenju osebnega zdravnika tožnik še ni bil sposoben za delo. Gre za delo monterja klimatskih naprav, pri čemer se delo opravlja na višini. Tožnik je samozaposlen, pri delu pa je potrebna tudi fina motorika.

8. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodne izvedenke specialistke MDPŠ. Poleg pridobitve pisno podanega izvedenskega mnenja je sodišče navedeno izvedenko tudi zaslišalo. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja izhaja, da je bil tožnik v obdobju od 1. 5. 2020 in do 20. 6. 2020 začasno nezmožen za opravljanje svojega dela v polnem delovnem času. Razlog je bila poškodba izven dela, do katere je prišlo 6. 4. 2019. 9. Pritožba najprej uveljavlja, da bi moralo sodišče odločiti v okviru predloga za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo, kot ga je podal osebni zdravnik. Le-ta je predlagal podaljšanje začasne zadržanosti z dela za nekaj dni po kontroli pri plastičnem kirurgu, na katero je bil tožnik naročen 11. 5. 2020. Bolniški stalež naj bi bil tako utemeljen največ do 10. 5. 2020 oziroma nekaj dni po tem. Vse ostalo pa naj bi bila subjektivna spekulacija. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so navedene pritožbene navedbe neutemeljene. Sodišče prve stopnje je presojalo izpodbijani odločbi tožene stranke, s katerima je bil tožnikov bolniški stalež zaključen s 30. 4. 2020. Imenovani zdravnik je torej odločal o predlogu osebnega zdravnika, kateremu pa ni v celoti sledil, temveč je bolniški stalež zaključil s 30. 4. 2020. Ali je bila taka odločitev pravilna, je bilo predmet presoje, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje. Kot bi lahko že imenovani zdravnik oziroma kasneje zdravniška komisija odločila, da je bil bolniški stalež utemeljen tudi za čas po 30. 4. 2020, je bilo v enakem položaju tudi sodišče prve stopnje. V tem primeru torej ne gre za vezanost sodišča na predlog osebnega zdravnika, temveč je bilo sodišče dolžno razčistiti, ali so obstajali zdravstveni razlogi, zaradi katerih tožnik tudi po 30. 4. 2020 začasno ni bil zmožen opravljati svojega dela oziroma dejavnosti in do kdaj je ta nezmožnost trajala. Ker je bil s tem v zvezi odprt postopek pred sodiščem tožnik tudi ni bil dolžan z izvidom posebej seznanjati osebnega zdravnika. Izvid se namreč ne nanaša na drugo zdravstveno stanje, o katerem bi moral najprej odločati osebni zdravnik.

10. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je bila odločitev sodišča prve stopnje za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo po 10. 5. 2020 dalje do 20. 6. 2020 subjektivna spekulacija, ki naj ne bi bila strokovno utemeljena. Sodišče prve stopnje je sledilo izvedenskemu mnenju, ki ga je podala specialistka MDPŠ. Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo izvedensko mnenje sodne izvedenke. Sodišče prve stopnje namreč ne razpolaga s strokovnim znanjem s področja medicine, zato je kot svojega strokovnega pomočnika postavilo sodno izvedenko s področja MDPŠ. Gre za področje, ki je bistveno pri presoji vpliva zdravstvenega stanja na zmožnost opravljanja svojega dela oziroma dejavnosti. Že v pisnem mnenju, še posebej pa zaslišana na naroku za glavno obravnavo, je izvedenka prepričljivo pojasnila, da je za odločitev bistven odgovor na vprašanje obstoja motorične funkcije poškodovanih prstov ter vrste dela, ki ga tožnik opravlja in ki je razvidno iz ocene tveganja. Bistveno je namreč, da samo motorika ne zadošča in da zaščitnih rokavic pri vseh opravilih tožnik tudi ne more uporabljati. Gre predvsem za zaključna dela, še posebej takrat pa so potrebna fina opravila ter vijačenje. Gre tudi za delo na višini, kjer je nujno potrebna senzorika. V tem primeru tožnik drobnih del ne more opravljati niti z rokavicami. Glede na podane izvide predvsem z dne 12. 3. 2020 in 11. 5. 2020 izhaja, da se je pri tožniku zdravstveno stanje izboljševalo, ni pa še bilo popolno. Do kontrole 11. 5. 2020 senzorika še vedno ni bila popolna. Glede na strokovno znanje in izkušnje sodne izvedenke je le-ta sklepala, da je upoštevaje dosedanji trend izboljševanja zdravstvenega stanja, prišlo do popolne senzorike v času okrog 20. 6. 2020. Pri oceni se je naslonila tudi na strokovno literaturo. Pincetni prijem odraža motorično funkcijo, izpad občutka na konicah prstov pa je pomemben za omogočanje statike pri opravljanju oziroma pri držanju predmetov nad nivojem glave. Izpad občutka, ker držimo s konicami prstov, je po mnenju sodne izvedenke bistvenega pomena za zagotavljanje stabilnosti in varnosti na delovnem mestu. Glede na izvid z dne 11. 5. 2020 je bil en prst že izboljšan, dva pa ne, zato je sodna izvedenka ocenila, da je pri tožniku obstajala delanezmožnost do 20. 6. 2020. Za odločitev v sporni zadevi je torej bistveno prepričljivo izvedensko mnenje, da iz izvida z dne 11. 5. 2020 pa tudi 28. 5. 2020 izhaja izboljšanje zdravstvenega stanja, vendar zdravstveno stanje še ni bilo tako izboljšano, da bi bil tožnik zmožen opravljati svojo dejavnost. Datum 20. 6. 2020 pomeni oceno, kdaj naj bi se zdravstveno stanje glede na pretekli trend izboljševanja popravilo v taki meri, da bi bil tožnik ponovno zmožen opravljati svojo dejavnost. Kot je bilo že pojasnjeno, gre za strokovno oceno, ki jo poda izvedenec glede na celoten potek dogodkov. V tem primeru tako nikakor ni mogoče govoriti o subjektivni spekulaciji oziroma da naj mnenje ne bi bilo strokovno utemeljeno.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami.