Jedro

Da bi bilo mogoče izbris družbe v tej zadevi šteti za predhodno vprašanje, bi moralo do izbrisa družbe priti že ob odločanju v tej zadevi in tako ne zadostuje, da bo do izbrisa družbe šele prišlo.

Izrek

Revizija stranskih intervenientov se zavrže. Revizija tožeče stranke se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 374,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnika sta z družbo SI d. o. o., ki jo zastopa in katere družbenik je drugi toženec, sklenila kupoprodajno pogodbo za stanovanje. Na podlagi pogodbe sta se tožnika vpisala v zemljiško knjigo. Ob vpisu v zemljiško knjigo sta ugotovila, da je na nepremičnini vpisana hipoteka v korist družbe F. d. o. o., in sicer za zavarovanje njene terjatve iz posojilne pogodbe do družbe SI d. o. o. Ker družba SI, d. o. o. posojila ni vrnila, je F. d. o. o. za poplačilo terjatve predlagal izvršbo na stanovanje tožnikov. Tožnika z namenom, da bi preprečila prodajo svojega stanovanja, skušata s to pravdo doseči poplačilo terjatve družbe F. d. o. o. do družbe SI d. o. o. s premoženjem drugega toženca, ki je družbenik družbe SI d. o. o. Tožnika sta namreč vložila tudi predlog za izbris družbe SI d. o. o. Če bi bila družba SI d. o. o. izbrisana, bi za njene obveznosti (tudi posojilne obveznosti do družbe F. d. o. o.) odgovarjal drugi toženec kot njen družbenik, in sicer s posebnim premoženjem, v katero bi po razdelitvi spadal tudi del v tej pravdi ugotovljenega skupnega premoženja, ki ga je drugi toženec ustvaril s prvo toženko v zakonski zvezi.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek na ugotovitev obsega skupnega premoženja tožencev in deležev na njem zavrnilo. Presodilo je, da v konkretni zadevi niso podani pogoji za spregled pravne osebnosti ter ugotovilo, da družba SI d. o. o. na dan zaključka glavne obravnave še ni bila izbrisana iz sodnega registra.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Revizijo vlaga tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Tožeča stranka predlaga, da se reviziji ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa razveljavitev sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Revizijo vlagata tudi stranska intervenienta, ki se strinjata z razlogi revizije tožeče stranke.

5. Revizija tožeče stranke je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija stranskih intervenientov ni dovoljena, revizija tožeče stranke pa je neutemeljena.

Glede revizije stranskih intervenientov

7. Stranka intervenienta sta 3. 12. 2007 vložila vlogo, naslovljeno z »odgovor na revizijo«. Ker sta bila stranska intervenienta med pravdo na strani tožeče stranke, ki je vložila revizijo, je revizijsko sodišče tudi vlogo stranskih intervenientov obravnavalo kot revizijo.

8. Po prvem odstavku 367. člena ZPP je rok za vložitev revizije 30 dni od vročitve drugostopenjske sodbe. Ker je stranski intervenient le pomočnik stranke, lahko vloži revizijo le v rokih, v katerih bi ji jo lahko vložila stranka, ki se ji je pridružil (prvi odstavek 201. člena ZPP). Tožeči stranki je bila sodba sodišča druge stopnje vročena 5. 10. 2007. Rok za vložitev revizije se je torej iztekel 5. 11. 2007 (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z četrtim odstavkom 111. člena ZPP). Ker sta stranska intervenienta vložila vlogo, ki jo revizijsko sodišče šteje za revizijo, 3. 12. 2007, torej po izteku roka za vložitev revizije, jo je revizijsko sodišče kot prepozno zavrglo (377. člen ZPP).

Glede revizije tožeče stranke

9. Stališče tožeče stranke, da je za odločitev v konkretni zadevi izbris družbe SI d. o. o. predhodno vprašanje, je materialnopravno zmotno. Predhodno vprašanje je namreč vprašanje o obstoju ali neobstoju pravice ali pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Pravno razmerje, ki je pogoj za odločanje, mora torej obstajati že ob odločanju in tako ne zadostuje, da bi se to razmerje šele oblikovalo.(1) V konkretni zadevi se pravno razmerje (odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe) do konca glavne obravnave še ni oblikovalo. Družba namreč do konca glavne obravnave še ni bila izbrisana iz sodnega registra, saj sklep o izbrisu še ni bil pravnomočen. Pravne posledice izbrisa pa nastopijo šele z izbrisom iz sodnega registra, ki ga registrsko sodišče opravi, ko postane sklep o izbrisu pravnomočen. Tako je neutemeljen očitek tožeče stranke, da bi moralo sodišče prekiniti postopek in počakati na odločbo o izbrisu družbe.

10. Zmotno je tudi stališče tožeče stranke, da že nastop izbrisnih razlogov pomeni prenehanje pravne osebe in da je sklep o izbrisu zgolj dekleratoren oziroma da velja družba za izbrisano iz sodnega registra z dnem vložitve predloga za izbris. Izbrisni razlog pomeni zgolj prenehanje pravne osebe v širšem pomenu oziroma vzrok za prenehanje.(2) Pravna oseba pa preneha šele z izbrisom iz sodnega registra (prenehanje pravne osebe v ožjem pomenu). Revizijsko sodišče še pojasnjuje, da določba, da začne sodišče postopek po uradni dolžnosti ne pomeni, da lahko postopek izbrisa pravne osebe izvede katerokoli sodišče, kot si to očitno zmotno razlaga tožeča stranka. Postopek izbrisa lahko izvede le registrsko sodišče. 11. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

12. Tožeča stranka, ki z revizijo ni uspela, mora toženi stranki povrniti stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP). Ti stroški obsegajo nagrado za sestavo odgovora na revizijo, povečano za davek na dodano vrednost, in sodno takso ter znašajo 374,29 EUR. Nagrada za delo odvetnika je odmerjena v skladu z Odvetniško tarifo. O zamudnih obrestih na prisojene stroške postopka je revizijsko sodišče odločilo skladno z načelnim pravnim mnenjem občne seje VS RS z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja I/2006, str. 7).

Op. št. (1): Prim. V. Rijavec v L. Ude in drugi, Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, Prva knjiga: 1. do 150. člen. GV Založba in Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2005, str. 139. Op. št. (2): Prim. N. Plavšak v N. Plavšak in Ž. Bergant, Zakon o finančnem poslovanju podjetij s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2000, str. 982-983 in N. Plavšak in S. Prelič v N. Plavšak in S. Prelič, Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2000, str. 603-610.