Jedro

Po določilu 1. točke 118. člena ZFPPIPP je razlog za razrešitev vsaka kršitev obveznosti upravitelja. Vendar je pri uporabi tega pravila treba upoštevati namen (ratio) pravnega instituta razrešitve upravitelja. Njegov namen ni kaznovati upravitelja za kršitev njegovih obveznosti, saj so za te kršitve določene ustrezne prekrškovne sankcije, temveč je njegov namen zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za poplačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu. Zato manjša posamezna kršitev upraviteljih obveznosti sama po sebi ni razlog za razrešitev upravitelja, razen če se ponavlja. Pri tem je namreč treba upoštevati, da zamenjava upravitelja sama po sebi nujno povzroči zastoj v postopku. Podana mora biti sorazmernost med težo kršitve in razrešitvijo upravitelja kot njeno posledico. Glede na navedeno materialno pravno podlago in stališča pravne teorije je treba v konkretnem primeru presoditi zlasti, kako so zatrjevane upraviteljeve kršitve vplivale na potek postopka in ali so povzročile škodo za stečajno maso.

Niso utemeljena pritožbena izvajanja v smeri, da je razlika med osebnim stečajem in stečajem zapuščine, kjer upravitelj nima nikogar, ki bi lahko odgovoril na vprašanja glede premoženja, izpostavil je tudi vprašanje pietete do pokojnika. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je upravitelj že ob predložitvi otvoritvenega poročila dne 20. 2. 2023 razpolagal s podatki o premoženju, katerega (so)lastnik je bil pokojni, ki je po podatkih spisa umrl 13. 2. 2020. Upravitelj je v nepremičnine vstopil dne 10. 10. 2023, 21. 5. 2024 in 30. 8. 2024, kot izhaja iz izdanih računov za zamenjavo ključavnic. Pritožbeno sodišče glede na navedeno časovno dinamiko soglaša z zaključkom prvostopnega sodišča, da predstavlja tovrstna neaktivnost upravitelja nedopusten zastoj v stečajnem postopku.

Glede na zgoraj opisani časovni potek postopka upravitelj ne more uspeti s pojasnili, da je naletel na dva neodzivna cenilca, da je imel težave pri lociranju nepremičnine v naravi, na nedostopnost katastra, na strokovno napako cenilca ipd. Očitno niti cenilec niti upravitelj nista opravila ogleda nepremičnine na G. cesti v X., zato se je dejansko stanje izkazalo šele po izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe in rezultiralo v razdrtju pogodbe ter povzročilo nedopusten zastoj v postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: 1. razrešilo upravitelja A. A. in 2. za novega upravitelja imenovalo B. B. ter 3. ugotovilo, da novi upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku preko pravnoorganizacijske oblike, kot je vpisana v poslovni register.

2.Razrešeni upravitelj (v nadaljevanju upravitelj) je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo, v kateri ni konkretiziral pritožbenih razlogov v smislu 338. člena ZPP. Meni, da odločitev sodišča prve stopnje vsebinsko ni pravilna in je obremenjena s postopkovno kršitvijo, ravnanja, ki mu jih očita prvostopenjsko sodišče pa po njegovi oceni ne predstavljajo hujše kršitve, katerih posledice bi lahko saniral le novi upravitelj. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.ZFPPIPP v 97. členu določa, da je upravitelj organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov. V skladu z 98. členom ZFPPIPP mora upravitelj svoje naloge in pristojnosti upravljati v skladu: 1. s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, 2. z drugimi zakoni, ki se uporabljajo za insolventnega dolžnika, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi, 3. s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe. Upravitelj mora pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti ravnati: 1. vestno in pošteno, 2. z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter 3. tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti. Za (pravilno) opravljanje nalog in pristojnosti upravitelja je potrebno ustrezno strokovno znanje in izkušnje, zato ima upravitelj položaj profesionalne osebe in se njegova ravnanja presojajo s strožjim standardom profesionalne skrbnosti. Upravitelj je strokovnjak s posebnimi strokovnimi znanji, potrebnimi za opravljanje poslov in drugih nalog v stečajnem postopku, procesna in druga dejanja v okviru svojih pristojnosti v stečajnem postopku opravlja samostojno in v skladu s svojimi obveznostmi.

5.Po določilu 1. točke 118. člena ZFPPIPP je razlog za razrešitev vsaka kršitev obveznosti upravitelja. Vendar je pri uporabi tega pravila treba upoštevati namen (ratio) pravnega instituta razrešitve upravitelja. Njegov namen ni kaznovati upravitelja za kršitev njegovih obveznosti, saj so za te kršitve določene ustrezne prekrškovne sankcije, temveč je njegov namen zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za poplačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu. Zato manjša posamezna kršitev upraviteljih obveznosti sama po sebi ni razlog za razrešitev upravitelja, razen če se ponavlja. Pri tem je namreč treba upoštevati, da zamenjava upravitelja sama po sebi nujno povzroči zastoj v postopku. Podana mora biti sorazmernost med težo kršitve in razrešitvijo upravitelja kot njeno posledico. Glede na navedeno materialno pravno podlago in stališča pravne teorije je treba v konkretnem primeru presoditi zlasti, kako so zatrjevane upraviteljeve kršitve vplivale na potek postopka in ali so povzročile škodo za stečajno maso.

6.Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je bil upravitelj imenovan dne 25. 10. 2020 s sklepom o začetku postopka stečaja zapuščine brez dedičev. V roku iz drugega odstavka 294. člena ZFPPIPP je dne 20. 2. 2023 predložil otvoritveno poročilo in načrt poteka stečajnega postopka, v katerem je navedel premoženje, ki sestavlja stečajno maso (osebno vozilo in 9 nepremičnin). Prodajo premoženja je predvidel do oktobra 2024, končno razdelitev do novembra 2024 in zaključek stečajnega postopka v decembru 2024 (prim. načrt poteka stečajnega postopka, PD 24). Sodišče prve stopnje je kot razlog za razrešitev upravitelja navedlo, da je upravitelj prekoračil časovno dinamiko načrta stečajnega postopka. Po oceni prvostopenjskega sodišča je upravitelj prepozno dal izdelati cenitev nepremičnin, tj. šele v januarju 2023, čeprav upravitelji že ob predložitvi otvoritvenega poročila in načrta poteka stečajnega postopka običajno predložijo cenitve premoženja, ki sestavlja stečajno maso. Če se izbrani cenilec ni odzval (kot zatrjuje upravitelj), bi moral takoj angažirati drugega cenilca. V primeru zastoja dela cenilca bi moral urgirati izdelavo cenitev. Tako pa je cenilec C. C. izdelal cenitev nepremičnine v D. 5. 7. 2023, na E. 20. 7. 2023, na F. cesti v X. 30. 8. 2023 in na G. cesti v X. 17. 10. 2023. V zvezi s strokovno napako na strani cenilca C. C., ki je nepremičnino na G. cesti v X. ocenil kot stanovanje, čeprav gre v naravi za poslovni prostor, vsled česar je kupec že po izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe naknadno odstopil, je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da bi že sam vpogled tako cenilca kot tudi upravitelja v kataster lahko preprečil zastoj prodaje te nepremičnine. Sodišče prve stopnje ni sprejelo upraviteljevih pojasnil, da je želel vse nepremičnine prodati sočasno iz razloga ekonomičnosti in hitrosti postopka, saj nepremičnine v naravi niso povezane, pač se nahajajo na štirih povsem različnih lokacijah. Ob upoštevanju kronologije prodaje nepremičnin prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da je upravitelj (bistveno) prepozno vlagal predloge novih prodaj zaradi neuspešnih predhodnih prodaj (1,5 do 5 mesecev po neuspešnih prodajah na javnih dražbah). Njegovi predlogi niso bili vedno popolni in ga je moralo sodišče pozivati na njihovo dopolnitev (PD 44, 56). Na poziv na PD 56 se upravitelj sploh ni odzval. Navedena ravnanja in opustitve upravitelja so po oceni prvostopenjskega sodišča prispevala k podaljšanju stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje je kot hujšo kršitev načela zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov iz 47. člena ZFPPIPP ocenilo tudi dejstvo, da upravitelj kljub poteku časa ni predložil niti prvega predloga prodaje osebnega vozila stečajnega dolžnika. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je upravitelj kupno pogodbo za nepremičnino ID znak del stavbe 0000-9 v deležu do 1/2 in ID znak del stavbe 0000-10 v deležu do 1/1 sklenil že 30. 7. 2024, sodišču pa je predlog za izdajo soglasja k njeni sklenitvi vložil šele 14. 11. 2024, čeprav je kupec kupnino plačal že v oktobru 2024. Ob upoštevanju osmega odstavka 371. člena ZFPPIPP bi moral upravitelj predložiti načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase v osmih dneh po prejemu kupnine za premoženje, ki spada v to posebno razdelitveno maso, to je 8. 11. 2024, glede na to, da je bil zadnji del kupnine plačan 30. 10. 2024 in ne šele 16. 1. 2024. Po vsem navedenem prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da upravitelj ne uživa več zaupanja zaradi opisanih (ne)ravnanj upravitelja glede unovčevanja in razdelitve premoženja.

7.Niso utemeljena pritožbena izvajanja v smeri, da je razlika med osebnim stečajem in stečajem zapuščine, kjer upravitelj nima nikogar, ki bi lahko odgovoril na vprašanja glede premoženja, izpostavil je tudi vprašanje pietete do pokojnika. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je upravitelj že ob predložitvi otvoritvenega poročila dne 20. 2. 2023 razpolagal s podatki o premoženju, katerega (so)lastnik je bil pokojni P. P., ki je po podatkih spisa umrl 13. 2. 2020. Upravitelj je v nepremičnine vstopil dne 10. 10. 2023, 21. 5. 2024 in 30. 8. 2024, kot izhaja iz izdanih računov za zamenjavo ključavnic. Pritožbeno sodišče glede na navedeno časovno dinamiko soglaša z zaključkom prvostopnega sodišča, da predstavlja tovrstna neaktivnost upravitelja nedopusten zastoj v stečajnem postopku.

8.Glede na zgoraj opisani časovni potek postopka upravitelj ne more uspeti s pojasnili, da je naletel na dva neodzivna cenilca, da je imel težave pri lociranju nepremičnine v naravi, na nedostopnost katastra, na strokovno napako cenilca ipd. Očitno niti cenilec niti upravitelj nista opravila ogleda nepremičnine na G. cesti v X., zato se je dejansko stanje izkazalo šele po izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe in rezultiralo v razdrtju pogodbe ter povzročilo nedopusten zastoj v postopku.

9.Pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopenjskega sodišča, da niso sprejemljiva upraviteljeva pojasnila, da je želel iz razlogov ekonomičnosti vse nepremičnine prodati sočasno, ker gre za štiri nepremičnine na povsem različnih lokacijah, ki v naravi niso povezane.

10.Prav tako upravitelj ne more uspeti z očitki, da je sodišče prve stopnje spregledalo število prodaj, ki jih je izvajal, saj je sodišče pravilno ugotovilo, da je predloge prodaj po neuspešnih poizkusih vlagal s prevelikim časovnim zamikom, uspešno pa je zaenkrat prodal le eno nepremičnino, čeprav je v načrtu poteka stečajnega postopka predvidel prodajo vsega premoženja do oktobra 2024.

11.Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi prvostopenjskega sodišča o kršitvi 98. člena ZFPPIPP, ker je upraviteljeva neaktivnost bistveno prispevala k podaljšanju stečajnega postopka, kar zagotovo ni v interesu upnikov. Ker gre glede na zgoraj opisan potek postopka za ponavljajoča se dejanja, slednja predstavljajo hujšo kršitev, ki utemeljuje krivdno razrešitev upravitelja.

12.Upravitelj prvostopenjskemu sodišču očita, da je sklep o razrešitvi utemeljijo tudi na kršitvah, ki mu jih v pozivu po drugem oz. tretjem odstavku 119. člena ZFPPIPP ni očitalo in se zato do teh očitkov ni mogel opredeliti, s čimer naj bi bila kršena njegova pravica do izjave v postopku. Vendar po oceni pritožbenega sodišča že zgoraj opisane ponavljajoče se kršitve predstavljajo hujšo kršitev obveznosti upravitelja v smislu 1. točke 118. člena ZFPPIPP, zato se pritožbeno sodišče glede preostalih kršitev ne izreka.

13.S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na bistvene pritožbene navedbe. Pritožbenemu sodišču se ni treba izrekati o trditvah, ki niso bistvene za njegovo odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 47, 97, 98, 118, 118-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.