Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Otroka nista ogrožena zato, ker predlagateljica ne razpolaga z odločbo sodišča o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, pač pa zaradi neurejenega izvajanja stikov z nasprotnim udeležencem. Pojmovanje predlagateljice, da bi ji bilo šele z izdajo odločbe o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo omogočeno odločanje o vprašanjih dnevnega življenja otrok, je zmotno. O teh vprašanjih (npr. kaj bo otrok jedel, kam bo šel na obisk ali krajši izlet, kdo ga bo peljal v šolo,…) odloča starš, pri katerem se otrok nahaja. O vprašanjih, ki na otrokov razvoj vplivajo bistveno, pa se morata starša sporazumeti tudi v primeru, ko je otrok zaupan v varstvo enemu od njiju (sicer odloči sodišče).

Otroka nista ogrožena zato, ker predlagateljica ne razpolaga z odločbo sodišča o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, pač pa zaradi neurejenega izvajanja stikov z nasprotnim udeležencem. Pojmovanje predlagateljice, da bi ji bilo šele z izdajo odločbe o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo omogočeno odločanje o vprašanjih dnevnega življenja otrok, je zmotno. O teh vprašanjih (npr. kaj bo otrok jedel, kam bo šel na obisk ali krajši izlet, kdo ga bo peljal v šolo,…) odloča starš, pri katerem se otrok nahaja. O vprašanjih, ki na otrokov razvoj vplivajo bistveno, pa se morata starša sporazumeti tudi v primeru, ko je otrok zaupan v varstvo enemu od njiju (sicer odloči sodišče).

Otroka nista ogrožena zato, ker predlagateljica ne razpolaga z odločbo sodišča o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, pač pa zaradi neurejenega izvajanja stikov z nasprotnim udeležencem. Pojmovanje predlagateljice, da bi ji bilo šele z izdajo odločbe o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo omogočeno odločanje o vprašanjih dnevnega življenja otrok, je zmotno. O teh vprašanjih (npr. kaj bo otrok jedel, kam bo šel na obisk ali krajši izlet, kdo ga bo peljal v šolo,…) odloča starš, pri katerem se otrok nahaja. O vprašanjih, ki na otrokov razvoj vplivajo bistveno, pa se morata starša sporazumeti tudi v primeru, ko je otrok zaupan v varstvo enemu od njiju (sicer odloči sodišče).

Otroka nista ogrožena zato, ker predlagateljica ne razpolaga z odločbo sodišča o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, pač pa zaradi neurejenega izvajanja stikov z nasprotnim udeležencem. Pojmovanje predlagateljice, da bi ji bilo šele z izdajo odločbe o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo omogočeno odločanje o vprašanjih dnevnega življenja otrok, je zmotno. O teh vprašanjih (npr. kaj bo otrok jedel, kam bo šel na obisk ali krajši izlet, kdo ga bo peljal v šolo,…) odloča starš, pri katerem se otrok nahaja. O vprašanjih, ki na otrokov razvoj vplivajo bistveno, pa se morata starša sporazumeti tudi v primeru, ko je otrok zaupan v varstvo enemu od njiju (sicer odloči sodišče).

Pripravljenost nasprotnega udeleženca, da otrokoma kupuje stvari, ga ne more razbremeniti njegove denarne preživninske obveznosti. V denarju mora biti določena, da je lahko izvršljiva; drugačna izpolnitev preživninske obveznosti je mogoča le ob izrecnem dogovoru staršev.

Pripravljenost nasprotnega udeleženca, da otrokoma kupuje stvari, ga ne more razbremeniti njegove denarne preživninske obveznosti. V denarju mora biti določena, da je lahko izvršljiva; drugačna izpolnitev preživninske obveznosti je mogoča le ob izrecnem dogovoru staršev.

Pripravljenost nasprotnega udeleženca, da otrokoma kupuje stvari, ga ne more razbremeniti njegove denarne preživninske obveznosti. V denarju mora biti določena, da je lahko izvršljiva; drugačna izpolnitev preživninske obveznosti je mogoča le ob izrecnem dogovoru staršev.

Pripravljenost nasprotnega udeleženca, da otrokoma kupuje stvari, ga ne more razbremeniti njegove denarne preživninske obveznosti. V denarju mora biti določena, da je lahko izvršljiva; drugačna izpolnitev preživninske obveznosti je mogoča le ob izrecnem dogovoru staršev.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki III izreka spremeni tako, da je nasprotni udeleženec dolžan za ml. Vala plačevati začasno preživnino v mesečnem znesku 250 EUR, za ml. Inti pa 225 EUR.

I.Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki III izreka spremeni tako, da je nasprotni udeleženec dolžan za ml. Vala plačevati začasno preživnino v mesečnem znesku 250 EUR, za ml. Inti pa 225 EUR.

I.Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki III izreka spremeni tako, da je nasprotni udeleženec dolžan za ml. Vala plačevati začasno preživnino v mesečnem znesku 250 EUR, za ml. Inti pa 225 EUR.

I.Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki III izreka spremeni tako, da je nasprotni udeleženec dolžan za ml. Vala plačevati začasno preživnino v mesečnem znesku 250 EUR, za ml. Inti pa 225 EUR.

II.V ostalem se pritožba predlagateljice in v celoti pritožba nasprotnega udeleženca zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.V ostalem se pritožba predlagateljice in v celoti pritožba nasprotnega udeleženca zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.V ostalem se pritožba predlagateljice in v celoti pritožba nasprotnega udeleženca zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.V ostalem se pritožba predlagateljice in v celoti pritožba nasprotnega udeleženca zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

III.Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

III.Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

III.Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Z izpodbijano začasno odredbo je sodišče prve stopnje v točki I izreka določilo stike med nasprotnim udeležencem in ml. A. (roj. ... 2014) ter ml. B. (roj. ... 2017), in sicer potekajo vsak drugi vikend, ko nasprotni udeleženec otroka prevzame v šoli v petek, do nedelje do 16ʰ, ko ju pripelje k predlagateljici, ter vsako sredo, ko ju prevzame v šoli, do 19ʰ, ko ju pripelje predlagateljici na dom. Za primer kršitve začasne odredbe je izreklo denarno kazen 500 EUR, ki se bo izterjala po uradni dolžnosti in hkrati izrekla nova, višja denarna kazen za primer kršitve (točka II izreka). V točki III izreka je določilo, da mora nasprotni udeleženec za ml. A. in ml. B. od 12. 7. 2024 dalje plačevati preživnino v mesečnem znesku 150 EUR za vsakega in to do 15. dne v mesecu za tekoči mesec na TRR predlagateljice, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, da se preživnina usklajuje z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji ter da se v primeru neplačila začasne preživnine dovoli izvršba z rubežem in prenosom denarnih sredstev pri vseh organizacijah za plačilni promet, pri katerih ima nasprotni udeleženec odprte račune in nalogom organizacijam za plačilni promet, da zapadle zneske začasne preživnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi nakažejo na TRR predlagateljice. V točki IV izreka je udeleženca napotilo na trening starševskih veščin pri društvu za nenasilno komunikacijo (DNK) in socialnovarstveno storitev osebne pomoči na CSD. Predlog predlagateljice za višji znesek začasne preživnine in zaupanje otrok v varstvo in vzgojo je sodišče prve stopnje zavrnilo (točka V izreka). Odločilo je še, da začasna odredba velja do pravnomočnosti odločbe o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča, odločitev o stroških postopka z začasno odredbo pridržalo do končne odločitve in da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (točke VI, VII in VIII izreka).

1.Z izpodbijano začasno odredbo je sodišče prve stopnje v točki I izreka določilo stike med nasprotnim udeležencem in ml. A. (roj. ... 2014) ter ml. B. (roj. ... 2017), in sicer potekajo vsak drugi vikend, ko nasprotni udeleženec otroka prevzame v šoli v petek, do nedelje do 16ʰ, ko ju pripelje k predlagateljici, ter vsako sredo, ko ju prevzame v šoli, do 19ʰ, ko ju pripelje predlagateljici na dom. Za primer kršitve začasne odredbe je izreklo denarno kazen 500 EUR, ki se bo izterjala po uradni dolžnosti in hkrati izrekla nova, višja denarna kazen za primer kršitve (točka II izreka). V točki III izreka je določilo, da mora nasprotni udeleženec za ml. A. in ml. B. od 12. 7. 2024 dalje plačevati preživnino v mesečnem znesku 150 EUR za vsakega in to do 15. dne v mesecu za tekoči mesec na TRR predlagateljice, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, da se preživnina usklajuje z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji ter da se v primeru neplačila začasne preživnine dovoli izvršba z rubežem in prenosom denarnih sredstev pri vseh organizacijah za plačilni promet, pri katerih ima nasprotni udeleženec odprte račune in nalogom organizacijam za plačilni promet, da zapadle zneske začasne preživnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi nakažejo na TRR predlagateljice. V točki IV izreka je udeleženca napotilo na trening starševskih veščin pri društvu za nenasilno komunikacijo (DNK) in socialnovarstveno storitev osebne pomoči na CSD. Predlog predlagateljice za višji znesek začasne preživnine in zaupanje otrok v varstvo in vzgojo je sodišče prve stopnje zavrnilo (točka V izreka). Odločilo je še, da začasna odredba velja do pravnomočnosti odločbe o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča, odločitev o stroških postopka z začasno odredbo pridržalo do končne odločitve in da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (točke VI, VII in VIII izreka).

1.Z izpodbijano začasno odredbo je sodišče prve stopnje v točki I izreka določilo stike med nasprotnim udeležencem in ml. A. (roj. ... 2014) ter ml. B. (roj. ... 2017), in sicer potekajo vsak drugi vikend, ko nasprotni udeleženec otroka prevzame v šoli v petek, do nedelje do 16ʰ, ko ju pripelje k predlagateljici, ter vsako sredo, ko ju prevzame v šoli, do 19ʰ, ko ju pripelje predlagateljici na dom. Za primer kršitve začasne odredbe je izreklo denarno kazen 500 EUR, ki se bo izterjala po uradni dolžnosti in hkrati izrekla nova, višja denarna kazen za primer kršitve (točka II izreka). V točki III izreka je določilo, da mora nasprotni udeleženec za ml. A. in ml. B. od 12. 7. 2024 dalje plačevati preživnino v mesečnem znesku 150 EUR za vsakega in to do 15. dne v mesecu za tekoči mesec na TRR predlagateljice, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, da se preživnina usklajuje z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji ter da se v primeru neplačila začasne preživnine dovoli izvršba z rubežem in prenosom denarnih sredstev pri vseh organizacijah za plačilni promet, pri katerih ima nasprotni udeleženec odprte račune in nalogom organizacijam za plačilni promet, da zapadle zneske začasne preživnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi nakažejo na TRR predlagateljice. V točki IV izreka je udeleženca napotilo na trening starševskih veščin pri društvu za nenasilno komunikacijo (DNK) in socialnovarstveno storitev osebne pomoči na CSD. Predlog predlagateljice za višji znesek začasne preživnine in zaupanje otrok v varstvo in vzgojo je sodišče prve stopnje zavrnilo (točka V izreka). Odločilo je še, da začasna odredba velja do pravnomočnosti odločbe o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča, odločitev o stroških postopka z začasno odredbo pridržalo do končne odločitve in da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (točke VI, VII in VIII izreka).

1.Z izpodbijano začasno odredbo je sodišče prve stopnje v točki I izreka določilo stike med nasprotnim udeležencem in ml. A. (roj. ... 2014) ter ml. B. (roj. ... 2017), in sicer potekajo vsak drugi vikend, ko nasprotni udeleženec otroka prevzame v šoli v petek, do nedelje do 16ʰ, ko ju pripelje k predlagateljici, ter vsako sredo, ko ju prevzame v šoli, do 19ʰ, ko ju pripelje predlagateljici na dom. Za primer kršitve začasne odredbe je izreklo denarno kazen 500 EUR, ki se bo izterjala po uradni dolžnosti in hkrati izrekla nova, višja denarna kazen za primer kršitve (točka II izreka). V točki III izreka je določilo, da mora nasprotni udeleženec za ml. A. in ml. B. od 12. 7. 2024 dalje plačevati preživnino v mesečnem znesku 150 EUR za vsakega in to do 15. dne v mesecu za tekoči mesec na TRR predlagateljice, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, da se preživnina usklajuje z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji ter da se v primeru neplačila začasne preživnine dovoli izvršba z rubežem in prenosom denarnih sredstev pri vseh organizacijah za plačilni promet, pri katerih ima nasprotni udeleženec odprte račune in nalogom organizacijam za plačilni promet, da zapadle zneske začasne preživnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi nakažejo na TRR predlagateljice. V točki IV izreka je udeleženca napotilo na trening starševskih veščin pri društvu za nenasilno komunikacijo (DNK) in socialnovarstveno storitev osebne pomoči na CSD. Predlog predlagateljice za višji znesek začasne preživnine in zaupanje otrok v varstvo in vzgojo je sodišče prve stopnje zavrnilo (točka V izreka). Odločilo je še, da začasna odredba velja do pravnomočnosti odločbe o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča, odločitev o stroških postopka z začasno odredbo pridržalo do končne odločitve in da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (točke VI, VII in VIII izreka).

2.Zoper zavrnilni del sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje predlagateljica. Sodišču očita, da ni podalo konkretne obrazložitve, zakaj šteje, da je predlog za izdajo začasne odredbe za preživnino nad zneskom 150 EUR neutemeljen. Predlagani znesek 250 EUR ne presega termina začasne preživnine, zlasti upoštevaje zelo omejene dohodke predlagateljice. S samo 150 EUR preživnine ne more bistveno izboljšati pogojev za razvoj otrok oziroma jih zagotavljati kontinuirano. Tudi v okviru začasne preživnine so starši otroke dolžni preživljati v sorazmerju s svojimi zmožnostmi in bi moral pretežni del preživninskega bremena prevzeti nasprotni udeleženec.

2.Zoper zavrnilni del sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje predlagateljica. Sodišču očita, da ni podalo konkretne obrazložitve, zakaj šteje, da je predlog za izdajo začasne odredbe za preživnino nad zneskom 150 EUR neutemeljen. Predlagani znesek 250 EUR ne presega termina začasne preživnine, zlasti upoštevaje zelo omejene dohodke predlagateljice. S samo 150 EUR preživnine ne more bistveno izboljšati pogojev za razvoj otrok oziroma jih zagotavljati kontinuirano. Tudi v okviru začasne preživnine so starši otroke dolžni preživljati v sorazmerju s svojimi zmožnostmi in bi moral pretežni del preživninskega bremena prevzeti nasprotni udeleženec.

2.Zoper zavrnilni del sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje predlagateljica. Sodišču očita, da ni podalo konkretne obrazložitve, zakaj šteje, da je predlog za izdajo začasne odredbe za preživnino nad zneskom 150 EUR neutemeljen. Predlagani znesek 250 EUR ne presega termina začasne preživnine, zlasti upoštevaje zelo omejene dohodke predlagateljice. S samo 150 EUR preživnine ne more bistveno izboljšati pogojev za razvoj otrok oziroma jih zagotavljati kontinuirano. Tudi v okviru začasne preživnine so starši otroke dolžni preživljati v sorazmerju s svojimi zmožnostmi in bi moral pretežni del preživninskega bremena prevzeti nasprotni udeleženec.

2.Zoper zavrnilni del sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje predlagateljica. Sodišču očita, da ni podalo konkretne obrazložitve, zakaj šteje, da je predlog za izdajo začasne odredbe za preživnino nad zneskom 150 EUR neutemeljen. Predlagani znesek 250 EUR ne presega termina začasne preživnine, zlasti upoštevaje zelo omejene dohodke predlagateljice. S samo 150 EUR preživnine ne more bistveno izboljšati pogojev za razvoj otrok oziroma jih zagotavljati kontinuirano. Tudi v okviru začasne preživnine so starši otroke dolžni preživljati v sorazmerju s svojimi zmožnostmi in bi moral pretežni del preživninskega bremena prevzeti nasprotni udeleženec.

Vsebinsko prazna je obrazložitev sodišča v zvezi z zavrnitvijo izdaje začasne odredbe o varstvu in vzgoji. Sklicuje se le na odločbo US RS Up-410/01, iz katere pa ne izhaja, da v nobenem primeru ni mogoče izdati začasne odredbe o varstvu in vzgoji otrok. Sodišče je prezrlo, da je izdaja začasne odredbe o varstvu in vzgoji potrebna, ker nasprotni udeleženec s svojim nespoštovanjem dogovorov, s samovoljo in vmešavanjem njegove matere v družino, otrokoma povzroča kaotične razmere za odraščanje. Otrokoma je treba zagotoviti mirno okolje na način, da ne bo nasprotni udeleženec nadaljeval z vmešavanjem v dnevne odločitve predlagateljice. Sodišče bi moralo upoštevati, da so v tej fazi postopka s stopnjo verjetnosti izkazane bistveno prenizke starševske kapacitete nasprotnega udeleženca. Prezrto je tudi, da začasna odredba ne bo dolgotrajnejši ukrep oziroma jo bo mogoče v roku pol leta korigirati na podlagi izvedenskega mnenja sodne izvedenke klinične psihologije. Razlogi za zavrnitev začasne odredbe o varstvu in vzgoji so v nasprotju s I. točko izreka, v kateri je sodišče nasprotnemu udeležencu določilo stike.

2.Vsebinsko prazna je obrazložitev sodišča v zvezi z zavrnitvijo izdaje začasne odredbe o varstvu in vzgoji. Sklicuje se le na odločbo US RS Up-410/01, iz katere pa ne izhaja, da v nobenem primeru ni mogoče izdati začasne odredbe o varstvu in vzgoji otrok. Sodišče je prezrlo, da je izdaja začasne odredbe o varstvu in vzgoji potrebna, ker nasprotni udeleženec s svojim nespoštovanjem dogovorov, s samovoljo in vmešavanjem njegove matere v družino, otrokoma povzroča kaotične razmere za odraščanje. Otrokoma je treba zagotoviti mirno okolje na način, da ne bo nasprotni udeleženec nadaljeval z vmešavanjem v dnevne odločitve predlagateljice. Sodišče bi moralo upoštevati, da so v tej fazi postopka s stopnjo verjetnosti izkazane bistveno prenizke starševske kapacitete nasprotnega udeleženca. Prezrto je tudi, da začasna odredba ne bo dolgotrajnejši ukrep oziroma jo bo mogoče v roku pol leta korigirati na podlagi izvedenskega mnenja sodne izvedenke klinične psihologije. Razlogi za zavrnitev začasne odredbe o varstvu in vzgoji so v nasprotju s I. točko izreka, v kateri je sodišče nasprotnemu udeležencu določilo stike.

Vsebinsko prazna je obrazložitev sodišča v zvezi z zavrnitvijo izdaje začasne odredbe o varstvu in vzgoji. Sklicuje se le na odločbo US RS Up-410/01, iz katere pa ne izhaja, da v nobenem primeru ni mogoče izdati začasne odredbe o varstvu in vzgoji otrok. Sodišče je prezrlo, da je izdaja začasne odredbe o varstvu in vzgoji potrebna, ker nasprotni udeleženec s svojim nespoštovanjem dogovorov, s samovoljo in vmešavanjem njegove matere v družino, otrokoma povzroča kaotične razmere za odraščanje. Otrokoma je treba zagotoviti mirno okolje na način, da ne bo nasprotni udeleženec nadaljeval z vmešavanjem v dnevne odločitve predlagateljice. Sodišče bi moralo upoštevati, da so v tej fazi postopka s stopnjo verjetnosti izkazane bistveno prenizke starševske kapacitete nasprotnega udeleženca. Prezrto je tudi, da začasna odredba ne bo dolgotrajnejši ukrep oziroma jo bo mogoče v roku pol leta korigirati na podlagi izvedenskega mnenja sodne izvedenke klinične psihologije. Razlogi za zavrnitev začasne odredbe o varstvu in vzgoji so v nasprotju s I. točko izreka, v kateri je sodišče nasprotnemu udeležencu določilo stike.

3.Vsebinsko prazna je obrazložitev sodišča v zvezi z zavrnitvijo izdaje začasne odredbe o varstvu in vzgoji. Sklicuje se le na odločbo US RS Up-410/01, iz katere pa ne izhaja, da v nobenem primeru ni mogoče izdati začasne odredbe o varstvu in vzgoji otrok. Sodišče je prezrlo, da je izdaja začasne odredbe o varstvu in vzgoji potrebna, ker nasprotni udeleženec s svojim nespoštovanjem dogovorov, s samovoljo in vmešavanjem njegove matere v družino, otrokoma povzroča kaotične razmere za odraščanje. Otrokoma je treba zagotoviti mirno okolje na način, da ne bo nasprotni udeleženec nadaljeval z vmešavanjem v dnevne odločitve predlagateljice. Sodišče bi moralo upoštevati, da so v tej fazi postopka s stopnjo verjetnosti izkazane bistveno prenizke starševske kapacitete nasprotnega udeleženca. Prezrto je tudi, da začasna odredba ne bo dolgotrajnejši ukrep oziroma jo bo mogoče v roku pol leta korigirati na podlagi izvedenskega mnenja sodne izvedenke klinične psihologije. Razlogi za zavrnitev začasne odredbe o varstvu in vzgoji so v nasprotju s I. točko izreka, v kateri je sodišče nasprotnemu udeležencu določilo stike.

3.Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper vse točke izreka, razen točko V, tudi on uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. Meni, da je sodišče odločitev oprlo le na navedbe predlagateljice in ni ugotovilo pravilnega in popolnega dejanskega stanja oziroma ga ni upoštevalo, posledično ni upoštevalo največjih koristi otrok.

3.Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper vse točke izreka, razen točko V, tudi on uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. Meni, da je sodišče odločitev oprlo le na navedbe predlagateljice in ni ugotovilo pravilnega in popolnega dejanskega stanja oziroma ga ni upoštevalo, posledično ni upoštevalo največjih koristi otrok.

3.Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper vse točke izreka, razen točko V, tudi on uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. Meni, da je sodišče odločitev oprlo le na navedbe predlagateljice in ni ugotovilo pravilnega in popolnega dejanskega stanja oziroma ga ni upoštevalo, posledično ni upoštevalo največjih koristi otrok.

3.Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper vse točke izreka, razen točko V, tudi on uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. Meni, da je sodišče odločitev oprlo le na navedbe predlagateljice in ni ugotovilo pravilnega in popolnega dejanskega stanja oziroma ga ni upoštevalo, posledično ni upoštevalo največjih koristi otrok.

4.Ker se je zastopal sam, ni imel možnosti in tudi ni vedel, da lahko izpostavi, da je dejansko predlagateljica tista, ki nima ustreznih starševskih kapacitet. Predlagateljica ima težave z zlorabo alkohola in drog. Je brezposelna, dela na črno, in sicer pretežno v gostinskih lokalih in v popoldanski izmeni, tako da delo med tednom konča ob 23. uri, med vikendi pa ob 1. uri zjutraj, in sta otroka sama doma. Varstvo otrok, ki ga izvajata starša predlagateljice, ni ustrezno, v zadnjem času prihaja celo do fizičnega nasilja. Predlagateljica tudi sicer za otroke ne poskrbi primerno: jedo mrzle vegetarijanske prigrizke, stanovanje ni pravočasno ogreto, ni higiensko primerno, saj ni očiščeno, posteljnine ne preoblači redno, itd. Druži se z odvisniki od prepovedanih substanc in v poznih urah jo obiskujejo prijatelji, s katerimi si tudi sicer neprekinjeno dopisuje, saj je odvisna od FB. Če bi sodišče dejansko stanje podrobneje ugotavljalo, bi ugotovilo, da je bil v resnici nasprotni udeleženec tisti, ki je poskrbel, da imata otroka pri predlagateljici primerno ogreto in očiščeno stanovanje ter da on skrbi za šolske obveznosti in izpolnjevanje ostalih obveznosti otrok. Za šolske obveznosti otrok predlagateljica ni sposobna poskrbeti. Zato bi moral biti način izvrševanja začasnih stikov drugačen; otroka bi morala svoj čas v večji meri preživljati pri nasprotnem udeležencu. Ker dejansko stanje ni bilo ugotovljeno oziroma ni bilo ugotovljeno pravilno, bosta otroka še v večji stiski in ogroženosti, kot sta bila do sedaj, saj predlagateljica za njune potrebe in obveznosti ne bo poskrbela oziroma ne bo poskrbela ustrezno. Tudi prostore ima nasprotni udeleženec primernejše, otroka imata lastno sobo, stanovanje je urejeno, ogrevano in higienično, otroka imata na voljo tople obroke, z otrokoma imajo on in njegova starša dober in lep odnos. Sodišče bi moralo ugotoviti, kateri starš je primernejši. Primernejši je nasprotni udeleženec. Predlagateljica denarne socialne pomoči in socialne transferje dejansko ne porabi za otroka, temveč za svoje potrebe. Tudi znesek preživnine, ki ga je določilo sodišče z začasno odredbo, bo porabila zase in bosta otroka še dodatno ogrožena. Nasprotni udeleženec pa je sposoben in zmožen finančno poskrbeti za največje koristi otrok, kar bi storil na način, da bi ju preživljal pri sebi doma.

3.Ker se je zastopal sam, ni imel možnosti in tudi ni vedel, da lahko izpostavi, da je dejansko predlagateljica tista, ki nima ustreznih starševskih kapacitet. Predlagateljica ima težave z zlorabo alkohola in drog. Je brezposelna, dela na črno, in sicer pretežno v gostinskih lokalih in v popoldanski izmeni, tako da delo med tednom konča ob 23. uri, med vikendi pa ob 1. uri zjutraj, in sta otroka sama doma. Varstvo otrok, ki ga izvajata starša predlagateljice, ni ustrezno, v zadnjem času prihaja celo do fizičnega nasilja. Predlagateljica tudi sicer za otroke ne poskrbi primerno: jedo mrzle vegetarijanske prigrizke, stanovanje ni pravočasno ogreto, ni higiensko primerno, saj ni očiščeno, posteljnine ne preoblači redno, itd. Druži se z odvisniki od prepovedanih substanc in v poznih urah jo obiskujejo prijatelji, s katerimi si tudi sicer neprekinjeno dopisuje, saj je odvisna od FB. Če bi sodišče dejansko stanje podrobneje ugotavljalo, bi ugotovilo, da je bil v resnici nasprotni udeleženec tisti, ki je poskrbel, da imata otroka pri predlagateljici primerno ogreto in očiščeno stanovanje ter da on skrbi za šolske obveznosti in izpolnjevanje ostalih obveznosti otrok. Za šolske obveznosti otrok predlagateljica ni sposobna poskrbeti. Zato bi moral biti način izvrševanja začasnih stikov drugačen; otroka bi morala svoj čas v večji meri preživljati pri nasprotnem udeležencu. Ker dejansko stanje ni bilo ugotovljeno oziroma ni bilo ugotovljeno pravilno, bosta otroka še v večji stiski in ogroženosti, kot sta bila do sedaj, saj predlagateljica za njune potrebe in obveznosti ne bo poskrbela oziroma ne bo poskrbela ustrezno. Tudi prostore ima nasprotni udeleženec primernejše, otroka imata lastno sobo, stanovanje je urejeno, ogrevano in higienično, otroka imata na voljo tople obroke, z otrokoma imajo on in njegova starša dober in lep odnos. Sodišče bi moralo ugotoviti, kateri starš je primernejši. Primernejši je nasprotni udeleženec. Predlagateljica denarne socialne pomoči in socialne transferje dejansko ne porabi za otroka, temveč za svoje potrebe. Tudi znesek preživnine, ki ga je določilo sodišče z začasno odredbo, bo porabila zase in bosta otroka še dodatno ogrožena. Nasprotni udeleženec pa je sposoben in zmožen finančno poskrbeti za največje koristi otrok, kar bi storil na način, da bi ju preživljal pri sebi doma.

4.Ker se je zastopal sam, ni imel možnosti in tudi ni vedel, da lahko izpostavi, da je dejansko predlagateljica tista, ki nima ustreznih starševskih kapacitet. Predlagateljica ima težave z zlorabo alkohola in drog. Je brezposelna, dela na črno, in sicer pretežno v gostinskih lokalih in v popoldanski izmeni, tako da delo med tednom konča ob 23. uri, med vikendi pa ob 1. uri zjutraj, in sta otroka sama doma. Varstvo otrok, ki ga izvajata starša predlagateljice, ni ustrezno, v zadnjem času prihaja celo do fizičnega nasilja. Predlagateljica tudi sicer za otroke ne poskrbi primerno: jedo mrzle vegetarijanske prigrizke, stanovanje ni pravočasno ogreto, ni higiensko primerno, saj ni očiščeno, posteljnine ne preoblači redno, itd. Druži se z odvisniki od prepovedanih substanc in v poznih urah jo obiskujejo prijatelji, s katerimi si tudi sicer neprekinjeno dopisuje, saj je odvisna od FB. Če bi sodišče dejansko stanje podrobneje ugotavljalo, bi ugotovilo, da je bil v resnici nasprotni udeleženec tisti, ki je poskrbel, da imata otroka pri predlagateljici primerno ogreto in očiščeno stanovanje ter da on skrbi za šolske obveznosti in izpolnjevanje ostalih obveznosti otrok. Za šolske obveznosti otrok predlagateljica ni sposobna poskrbeti. Zato bi moral biti način izvrševanja začasnih stikov drugačen; otroka bi morala svoj čas v večji meri preživljati pri nasprotnem udeležencu. Ker dejansko stanje ni bilo ugotovljeno oziroma ni bilo ugotovljeno pravilno, bosta otroka še v večji stiski in ogroženosti, kot sta bila do sedaj, saj predlagateljica za njune potrebe in obveznosti ne bo poskrbela oziroma ne bo poskrbela ustrezno. Tudi prostore ima nasprotni udeleženec primernejše, otroka imata lastno sobo, stanovanje je urejeno, ogrevano in higienično, otroka imata na voljo tople obroke, z otrokoma imajo on in njegova starša dober in lep odnos. Sodišče bi moralo ugotoviti, kateri starš je primernejši. Primernejši je nasprotni udeleženec. Predlagateljica denarne socialne pomoči in socialne transferje dejansko ne porabi za otroka, temveč za svoje potrebe. Tudi znesek preživnine, ki ga je določilo sodišče z začasno odredbo, bo porabila zase in bosta otroka še dodatno ogrožena. Nasprotni udeleženec pa je sposoben in zmožen finančno poskrbeti za največje koristi otrok, kar bi storil na način, da bi ju preživljal pri sebi doma.

4.Ker se je zastopal sam, ni imel možnosti in tudi ni vedel, da lahko izpostavi, da je dejansko predlagateljica tista, ki nima ustreznih starševskih kapacitet. Predlagateljica ima težave z zlorabo alkohola in drog. Je brezposelna, dela na črno, in sicer pretežno v gostinskih lokalih in v popoldanski izmeni, tako da delo med tednom konča ob 23. uri, med vikendi pa ob 1. uri zjutraj, in sta otroka sama doma. Varstvo otrok, ki ga izvajata starša predlagateljice, ni ustrezno, v zadnjem času prihaja celo do fizičnega nasilja. Predlagateljica tudi sicer za otroke ne poskrbi primerno: jedo mrzle vegetarijanske prigrizke, stanovanje ni pravočasno ogreto, ni higiensko primerno, saj ni očiščeno, posteljnine ne preoblači redno, itd. Druži se z odvisniki od prepovedanih substanc in v poznih urah jo obiskujejo prijatelji, s katerimi si tudi sicer neprekinjeno dopisuje, saj je odvisna od FB. Če bi sodišče dejansko stanje podrobneje ugotavljalo, bi ugotovilo, da je bil v resnici nasprotni udeleženec tisti, ki je poskrbel, da imata otroka pri predlagateljici primerno ogreto in očiščeno stanovanje ter da on skrbi za šolske obveznosti in izpolnjevanje ostalih obveznosti otrok. Za šolske obveznosti otrok predlagateljica ni sposobna poskrbeti. Zato bi moral biti način izvrševanja začasnih stikov drugačen; otroka bi morala svoj čas v večji meri preživljati pri nasprotnem udeležencu. Ker dejansko stanje ni bilo ugotovljeno oziroma ni bilo ugotovljeno pravilno, bosta otroka še v večji stiski in ogroženosti, kot sta bila do sedaj, saj predlagateljica za njune potrebe in obveznosti ne bo poskrbela oziroma ne bo poskrbela ustrezno. Tudi prostore ima nasprotni udeleženec primernejše, otroka imata lastno sobo, stanovanje je urejeno, ogrevano in higienično, otroka imata na voljo tople obroke, z otrokoma imajo on in njegova starša dober in lep odnos. Sodišče bi moralo ugotoviti, kateri starš je primernejši. Primernejši je nasprotni udeleženec. Predlagateljica denarne socialne pomoči in socialne transferje dejansko ne porabi za otroka, temveč za svoje potrebe. Tudi znesek preživnine, ki ga je določilo sodišče z začasno odredbo, bo porabila zase in bosta otroka še dodatno ogrožena. Nasprotni udeleženec pa je sposoben in zmožen finančno poskrbeti za največje koristi otrok, kar bi storil na način, da bi ju preživljal pri sebi doma.

5.Nezakonita je odločitev glede vključitve in rednega obiskovanja treninga starševskih veščin pri DNK. Oprta je na mnenje CSD, ki ni ustrezno obrazloženo. Nasprotni udeleženec ni pretirano navezan na svojo mamo; v zvezi z otrokoma mu pomaga pri gospodinjstvu, za vzgojo otrok pa skrbi sam. Ni jasno, kakšno zvezo ima odnos nasprotnega udeleženca z mamo z njegovimi starševskimi kapacitetami. Očitno CSD in sodišču ni znano, da na območju Dolenjske in Bele krajine DNK ne izvaja treninga starševskih veščin. Sodišče strank ne more zavezati, da se udeležujejo treningov v cca. 70 km oddaljenem kraju - Ljubljani. Gre za prekomerno obremenitev strank.

5.Nezakonita je odločitev glede vključitve in rednega obiskovanja treninga starševskih veščin pri DNK. Oprta je na mnenje CSD, ki ni ustrezno obrazloženo. Nasprotni udeleženec ni pretirano navezan na svojo mamo; v zvezi z otrokoma mu pomaga pri gospodinjstvu, za vzgojo otrok pa skrbi sam. Ni jasno, kakšno zvezo ima odnos nasprotnega udeleženca z mamo z njegovimi starševskimi kapacitetami. Očitno CSD in sodišču ni znano, da na območju Dolenjske in Bele krajine DNK ne izvaja treninga starševskih veščin. Sodišče strank ne more zavezati, da se udeležujejo treningov v cca. 70 km oddaljenem kraju - Ljubljani. Gre za prekomerno obremenitev strank.

4.Nezakonita je odločitev glede vključitve in rednega obiskovanja treninga starševskih veščin pri DNK. Oprta je na mnenje CSD, ki ni ustrezno obrazloženo. Nasprotni udeleženec ni pretirano navezan na svojo mamo; v zvezi z otrokoma mu pomaga pri gospodinjstvu, za vzgojo otrok pa skrbi sam. Ni jasno, kakšno zvezo ima odnos nasprotnega udeleženca z mamo z njegovimi starševskimi kapacitetami. Očitno CSD in sodišču ni znano, da na območju Dolenjske in Bele krajine DNK ne izvaja treninga starševskih veščin. Sodišče strank ne more zavezati, da se udeležujejo treningov v cca. 70 km oddaljenem kraju - Ljubljani. Gre za prekomerno obremenitev strank.

3.Nezakonita je odločitev glede vključitve in rednega obiskovanja treninga starševskih veščin pri DNK. Oprta je na mnenje CSD, ki ni ustrezno obrazloženo. Nasprotni udeleženec ni pretirano navezan na svojo mamo; v zvezi z otrokoma mu pomaga pri gospodinjstvu, za vzgojo otrok pa skrbi sam. Ni jasno, kakšno zvezo ima odnos nasprotnega udeleženca z mamo z njegovimi starševskimi kapacitetami. Očitno CSD in sodišču ni znano, da na območju Dolenjske in Bele krajine DNK ne izvaja treninga starševskih veščin. Sodišče strank ne more zavezati, da se udeležujejo treningov v cca. 70 km oddaljenem kraju - Ljubljani. Gre za prekomerno obremenitev strank.

4.Udeleženca sta odgovorila na pritožbi drug drugega, oba se zavzemata za zavrnitev pritožbe nasprotne stranke.

6.4. Udeleženca sta odgovorila na pritožbi drug drugega, oba se zavzemata za zavrnitev pritožbe nasprotne stranke.

6.4. Udeleženca sta odgovorila na pritožbi drug drugega, oba se zavzemata za zavrnitev pritožbe nasprotne stranke.

4.Udeleženca sta odgovorila na pritožbi drug drugega, oba se zavzemata za zavrnitev pritožbe nasprotne stranke.

7.5. Pritožba predlagateljice je delno utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca je v celoti neutemeljena.

7.5. Pritožba predlagateljice je delno utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca je v celoti neutemeljena.

5.Pritožba predlagateljice je delno utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca je v celoti neutemeljena.

5.Pritožba predlagateljice je delno utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca je v celoti neutemeljena.

8.6. Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP, ki se v tem postopku uporablja skladno z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti glede uporabe materialnega prava ter v drugem odstavku 350. člena ZPP taksativno naštetih procesnih kršitev. Ugotavlja, da je postopek tekel zakonito in je dejansko stanje za sprejem odločitve o začasni ureditvi družinskih razmerij dovolj raziskano. Skladno s 100. členom ZNP-1 se tudi v postopkih za varstvo koristi otrok postopek za izdajo začasne odredbe vodi po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kar pomeni, da je postopek sumaren in hiter, v njem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podan, če za obstoj določenega pomembnega dejstva obstaja več argumentov kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Po 161. členu Družinskega zakonika (DZ) izda sodišče začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če je verjetno izkazano, da je ogrožen. Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanja staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). Namen začasnih odredb v družinskih postopkih je v začasni ureditvi stanja do zaključka postopka tako, da se zavarujejo koristi otroka. V tej luči je treba interpretirati tudi verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen. Da sprejme odločitev v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, mora sodišče izvesti le toliko in tiste dokaze, da s stopnjo verjetnosti ugotovi, ali je otrok ogrožen, in če je, kako to ogroženost odpraviti ali vsaj omiliti. To je sodišče prve stopnje storilo in odločitev tudi ustrezno utemeljilo. Kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.

8.6. Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP, ki se v tem postopku uporablja skladno z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti glede uporabe materialnega prava ter v drugem odstavku 350. člena ZPP taksativno naštetih procesnih kršitev. Ugotavlja, da je postopek tekel zakonito in je dejansko stanje za sprejem odločitve o začasni ureditvi družinskih razmerij dovolj raziskano. Skladno s 100. členom ZNP-1 se tudi v postopkih za varstvo koristi otrok postopek za izdajo začasne odredbe vodi po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kar pomeni, da je postopek sumaren in hiter, v njem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podan, če za obstoj določenega pomembnega dejstva obstaja več argumentov kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Po 161. členu Družinskega zakonika (DZ) izda sodišče začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če je verjetno izkazano, da je ogrožen. Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanja staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). Namen začasnih odredb v družinskih postopkih je v začasni ureditvi stanja do zaključka postopka tako, da se zavarujejo koristi otroka. V tej luči je treba interpretirati tudi verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen. Da sprejme odločitev v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, mora sodišče izvesti le toliko in tiste dokaze, da s stopnjo verjetnosti ugotovi, ali je otrok ogrožen, in če je, kako to ogroženost odpraviti ali vsaj omiliti. To je sodišče prve stopnje storilo in odločitev tudi ustrezno utemeljilo. Kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.

6.Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP, ki se v tem postopku uporablja skladno z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti glede uporabe materialnega prava ter v drugem odstavku 350. člena ZPP taksativno naštetih procesnih kršitev. Ugotavlja, da je postopek tekel zakonito in je dejansko stanje za sprejem odločitve o začasni ureditvi družinskih razmerij dovolj raziskano. Skladno s 100. členom ZNP-1 se tudi v postopkih za varstvo koristi otrok postopek za izdajo začasne odredbe vodi po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kar pomeni, da je postopek sumaren in hiter, v njem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podan, če za obstoj določenega pomembnega dejstva obstaja več argumentov kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Po 161. členu Družinskega zakonika (DZ) izda sodišče začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če je verjetno izkazano, da je ogrožen. Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanja staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). Namen začasnih odredb v družinskih postopkih je v začasni ureditvi stanja do zaključka postopka tako, da se zavarujejo koristi otroka. V tej luči je treba interpretirati tudi verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen. Da sprejme odločitev v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, mora sodišče izvesti le toliko in tiste dokaze, da s stopnjo verjetnosti ugotovi, ali je otrok ogrožen, in če je, kako to ogroženost odpraviti ali vsaj omiliti. To je sodišče prve stopnje storilo in odločitev tudi ustrezno utemeljilo. Kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.

6.Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP, ki se v tem postopku uporablja skladno z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti glede uporabe materialnega prava ter v drugem odstavku 350. člena ZPP taksativno naštetih procesnih kršitev. Ugotavlja, da je postopek tekel zakonito in je dejansko stanje za sprejem odločitve o začasni ureditvi družinskih razmerij dovolj raziskano. Skladno s 100. členom ZNP-1 se tudi v postopkih za varstvo koristi otrok postopek za izdajo začasne odredbe vodi po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kar pomeni, da je postopek sumaren in hiter, v njem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podan, če za obstoj določenega pomembnega dejstva obstaja več argumentov kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Po 161. členu Družinskega zakonika (DZ) izda sodišče začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če je verjetno izkazano, da je ogrožen. Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanja staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). Namen začasnih odredb v družinskih postopkih je v začasni ureditvi stanja do zaključka postopka tako, da se zavarujejo koristi otroka. V tej luči je treba interpretirati tudi verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen. Da sprejme odločitev v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, mora sodišče izvesti le toliko in tiste dokaze, da s stopnjo verjetnosti ugotovi, ali je otrok ogrožen, in če je, kako to ogroženost odpraviti ali vsaj omiliti. To je sodišče prve stopnje storilo in odločitev tudi ustrezno utemeljilo. Kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.

9.7. Trditve v pritožbi nasprotnega udeleženca o kršitvi njegove pravice do izjave oziroma sodelovanja v postopku so v nasprotju s podatki spisa. Iz njih izhaja, da so mu bile pravilno vročene vse vloge s prilogami in mnenja CSD ter da ga je sodišče poučilo, da lahko nanje odgovori. Da vse do pritožbe za zastopanje ni pooblastil odvetnika in ni podal nobenih konkretnih navedb, je njegova odločitev; možnost za sodelovanje v postopku mu je bila dana. Razlogi, s katerimi je skušal opravičiti svojo pasivnost v postopku, niso utemeljeni. Na naroku je izpovedal, da se ne spomni, da bi mu bil predlagateljičin predlog sploh vročen, ko mu je bila predočena podpisana vročilnica pa, da jo je podpisala mama, a mu predloga ni izročila. Gola trditev, da je vročilnico podpisal nekdo drug, ne zadostuje. Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar iz nje izhaja (prvi odstavek 224. člena ZPP), dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej navedena dejstva neresnično ugotovljena ali da je vročilnica nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Dokazno breme je na nasprotnem udeležencu. Vročilnica, pripeta k predlogu predlagateljice potrjuje, da je prejem sodne pošiljke podpisal naslovnik - nasprotni udeleženec. Da ni prejel drugih vlog, nasprotni udeleženec niti zatrjuje ne.

7.Trditve v pritožbi nasprotnega udeleženca o kršitvi njegove pravice do izjave oziroma sodelovanja v postopku so v nasprotju s podatki spisa. Iz njih izhaja, da so mu bile pravilno vročene vse vloge s prilogami in mnenja CSD ter da ga je sodišče poučilo, da lahko nanje odgovori. Da vse do pritožbe za zastopanje ni pooblastil odvetnika in ni podal nobenih konkretnih navedb, je njegova odločitev; možnost za sodelovanje v postopku mu je bila dana. Razlogi, s katerimi je skušal opravičiti svojo pasivnost v postopku, niso utemeljeni. Na naroku je izpovedal, da se ne spomni, da bi mu bil predlagateljičin predlog sploh vročen, ko mu je bila predočena podpisana vročilnica pa, da jo je podpisala mama, a mu predloga ni izročila. Gola trditev, da je vročilnico podpisal nekdo drug, ne zadostuje. Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar iz nje izhaja (prvi odstavek 224. člena ZPP), dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej navedena dejstva neresnično ugotovljena ali da je vročilnica nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Dokazno breme je na nasprotnem udeležencu. Vročilnica, pripeta k predlogu predlagateljice potrjuje, da je prejem sodne pošiljke podpisal naslovnik - nasprotni udeleženec. Da ni prejel drugih vlog, nasprotni udeleženec niti zatrjuje ne.

7.Trditve v pritožbi nasprotnega udeleženca o kršitvi njegove pravice do izjave oziroma sodelovanja v postopku so v nasprotju s podatki spisa. Iz njih izhaja, da so mu bile pravilno vročene vse vloge s prilogami in mnenja CSD ter da ga je sodišče poučilo, da lahko nanje odgovori. Da vse do pritožbe za zastopanje ni pooblastil odvetnika in ni podal nobenih konkretnih navedb, je njegova odločitev; možnost za sodelovanje v postopku mu je bila dana. Razlogi, s katerimi je skušal opravičiti svojo pasivnost v postopku, niso utemeljeni. Na naroku je izpovedal, da se ne spomni, da bi mu bil predlagateljičin predlog sploh vročen, ko mu je bila predočena podpisana vročilnica pa, da jo je podpisala mama, a mu predloga ni izročila. Gola trditev, da je vročilnico podpisal nekdo drug, ne zadostuje. Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar iz nje izhaja (prvi odstavek 224. člena ZPP), dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej navedena dejstva neresnično ugotovljena ali da je vročilnica nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Dokazno breme je na nasprotnem udeležencu. Vročilnica, pripeta k predlogu predlagateljice potrjuje, da je prejem sodne pošiljke podpisal naslovnik - nasprotni udeleženec. Da ni prejel drugih vlog, nasprotni udeleženec niti zatrjuje ne.

9.7. Trditve v pritožbi nasprotnega udeleženca o kršitvi njegove pravice do izjave oziroma sodelovanja v postopku so v nasprotju s podatki spisa. Iz njih izhaja, da so mu bile pravilno vročene vse vloge s prilogami in mnenja CSD ter da ga je sodišče poučilo, da lahko nanje odgovori. Da vse do pritožbe za zastopanje ni pooblastil odvetnika in ni podal nobenih konkretnih navedb, je njegova odločitev; možnost za sodelovanje v postopku mu je bila dana. Razlogi, s katerimi je skušal opravičiti svojo pasivnost v postopku, niso utemeljeni. Na naroku je izpovedal, da se ne spomni, da bi mu bil predlagateljičin predlog sploh vročen, ko mu je bila predočena podpisana vročilnica pa, da jo je podpisala mama, a mu predloga ni izročila. Gola trditev, da je vročilnico podpisal nekdo drug, ne zadostuje. Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar iz nje izhaja (prvi odstavek 224. člena ZPP), dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej navedena dejstva neresnično ugotovljena ali da je vročilnica nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Dokazno breme je na nasprotnem udeležencu. Vročilnica, pripeta k predlogu predlagateljice potrjuje, da je prejem sodne pošiljke podpisal naslovnik - nasprotni udeleženec. Da ni prejel drugih vlog, nasprotni udeleženec niti zatrjuje ne.

10.8. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da desetletni A. in sedemletna B. živita s predlagateljico v najemniškem stanovanju, z nasprotnim udeležencem imata stike, a ti niso točno določeni, pač pa se udeleženca o njih sproti dogovarjata. Dogovarjanje glede stikov je zaradi konfliktnega odnosa med udeležencema in vmešavanja mame nasprotnega udeleženca zelo oteženo, včasih sploh ni mogoče. Poleg tega se nasprotni udeleženec pogosto ne drži sklenjenega dogovora in stike samovoljno podaljšuje. Navedeno konflikte med udeležencema še poglablja.

8.Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da desetletni A. in sedemletna B. živita s predlagateljico v najemniškem stanovanju, z nasprotnim udeležencem imata stike, a ti niso točno določeni, pač pa se udeleženca o njih sproti dogovarjata. Dogovarjanje glede stikov je zaradi konfliktnega odnosa med udeležencema in vmešavanja mame nasprotnega udeleženca zelo oteženo, včasih sploh ni mogoče. Poleg tega se nasprotni udeleženec pogosto ne drži sklenjenega dogovora in stike samovoljno podaljšuje. Navedeno konflikte med udeležencema še poglablja.

8.Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da desetletni A. in sedemletna B. živita s predlagateljico v najemniškem stanovanju, z nasprotnim udeležencem imata stike, a ti niso točno določeni, pač pa se udeleženca o njih sproti dogovarjata. Dogovarjanje glede stikov je zaradi konfliktnega odnosa med udeležencema in vmešavanja mame nasprotnega udeleženca zelo oteženo, včasih sploh ni mogoče. Poleg tega se nasprotni udeleženec pogosto ne drži sklenjenega dogovora in stike samovoljno podaljšuje. Navedeno konflikte med udeležencema še poglablja.

10.8. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da desetletni A. in sedemletna B. živita s predlagateljico v najemniškem stanovanju, z nasprotnim udeležencem imata stike, a ti niso točno določeni, pač pa se udeleženca o njih sproti dogovarjata. Dogovarjanje glede stikov je zaradi konfliktnega odnosa med udeležencema in vmešavanja mame nasprotnega udeleženca zelo oteženo, včasih sploh ni mogoče. Poleg tega se nasprotni udeleženec pogosto ne drži sklenjenega dogovora in stike samovoljno podaljšuje. Navedeno konflikte med udeležencema še poglablja.

9.Te okoliščine konkretnega primera zahtevajo poseg sodišča na način, da čim prej točno določi, kdaj in koliko časa bosta otroka na stiku z nasprotnim udeležencem. Stihijsko izvajanje stikov in konflikti, ki zaradi tega nastajajo, in to tudi v prisotnosti otrok, lahko škodljivo vplivajo na razvoj A. in B. Naloga sodišča je zato bila, da določi način izvajanja stikov. Vnaprej določen režim preživljanja časa vnaša potrebno stalnost v življenje otrok, pa tudi konfliktov med staršema bo verjetno manj, če se ne bosta sproti dogovarjala glede stikov z otrokoma. Sodišče prve stopnje je moralo ugotoviti, kakšen režim preživljanja časa s staršema je za otroka najbolj primeren. Pri tem je pravilno upoštevalo ugotovljene okoliščine konkretnega primera.

11.9. Te okoliščine konkretnega primera zahtevajo poseg sodišča na način, da čim prej točno določi, kdaj in koliko časa bosta otroka na stiku z nasprotnim udeležencem. Stihijsko izvajanje stikov in konflikti, ki zaradi tega nastajajo, in to tudi v prisotnosti otrok, lahko škodljivo vplivajo na razvoj A. in B. Naloga sodišča je zato bila, da določi način izvajanja stikov. Vnaprej določen režim preživljanja časa vnaša potrebno stalnost v življenje otrok, pa tudi konfliktov med staršema bo verjetno manj, če se ne bosta sproti dogovarjala glede stikov z otrokoma. Sodišče prve stopnje je moralo ugotoviti, kakšen režim preživljanja časa s staršema je za otroka najbolj primeren. Pri tem je pravilno upoštevalo ugotovljene okoliščine konkretnega primera.

11.9. Te okoliščine konkretnega primera zahtevajo poseg sodišča na način, da čim prej točno določi, kdaj in koliko časa bosta otroka na stiku z nasprotnim udeležencem. Stihijsko izvajanje stikov in konflikti, ki zaradi tega nastajajo, in to tudi v prisotnosti otrok, lahko škodljivo vplivajo na razvoj A. in B. Naloga sodišča je zato bila, da določi način izvajanja stikov. Vnaprej določen režim preživljanja časa vnaša potrebno stalnost v življenje otrok, pa tudi konfliktov med staršema bo verjetno manj, če se ne bosta sproti dogovarjala glede stikov z otrokoma. Sodišče prve stopnje je moralo ugotoviti, kakšen režim preživljanja časa s staršema je za otroka najbolj primeren. Pri tem je pravilno upoštevalo ugotovljene okoliščine konkretnega primera.

9.Te okoliščine konkretnega primera zahtevajo poseg sodišča na način, da čim prej točno določi, kdaj in koliko časa bosta otroka na stiku z nasprotnim udeležencem. Stihijsko izvajanje stikov in konflikti, ki zaradi tega nastajajo, in to tudi v prisotnosti otrok, lahko škodljivo vplivajo na razvoj A. in B. Naloga sodišča je zato bila, da določi način izvajanja stikov. Vnaprej določen režim preživljanja časa vnaša potrebno stalnost v življenje otrok, pa tudi konfliktov med staršema bo verjetno manj, če se ne bosta sproti dogovarjala glede stikov z otrokoma. Sodišče prve stopnje je moralo ugotoviti, kakšen režim preživljanja časa s staršema je za otroka najbolj primeren. Pri tem je pravilno upoštevalo ugotovljene okoliščine konkretnega primera.

12.10. Za pritožbene trditve nasprotnega udeleženca, da je primernejši starš, podatki spisa ne nudijo opore. Da predlagateljica otrokoma ne zagotavlja ustreznih bivanjskih razmer, ni izkazano niti s stopnjo verjetnosti. CSD je z nenapovedanimi obiski pri predlagateljici preverjal trditve nasprotnega udeleženca, da otroka bivata v neustreznem okolju, pa ni ugotovil spornih dejavnikov, ki bi nakazovali na ogroženost otrok. Tudi v poročilu šole ni zapisano nič, kar bi kazalo na pomanjkljivo skrb za higieno otrok. Za šolske obveznosti se je predlagateljica večkrat pozanimala. V nasprotju s predlagateljico se nasprotni udeleženec ni odzival na klice CSD (mnenje CSD z dne 6. 9. 2024), ko pa se je odzval, je pokazal določeno stopnjo nekonsistentnosti in neodgovornosti (mnenje CSD z dne 19. 12. 20241). Pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi njegovo ravnanje, ko je zamudil na narok ter pojasnil, da je na vabilo pozabil in ga je nanj spomnila hčerka ter pri tem očital predlagateljici, da mu ni, čeprav sta se videla, naroka nič omenila, ne kaže na odgovorno ravnanje nasprotnega udeleženca. CSD ugotavlja, da je nasprotni udeleženec močno navezan na svojo mamo ter da ona prevzema in opravlja določeno starševsko vlogo namesto njega. Tudi na CSD je mama urejala nekatere zadeve za nasprotnega udeleženca. CSD še ugotavlja, da nasprotni udeleženec težko razume, da starševske vloge ni mogoče ocenjevati le na podlagi ocen v šoli. Glede na te ugotovitve je CSD, ki je strokovni pomočnik sodišča, podal mnenje, da ni prepričan v ustrezne starševske kapacitete nasprotnega udeleženca. Poleg tega pa je režim bivanja, kakršnega je predlagal nasprotni udeleženec, to je en teden pri enem in drug teden pri drugem staršu, po ugotovitvah stroke bolj primeren za starejše otroke. CSD zato meni, da je v korist otrok, da še naprej živita s predlagateljico, z nasprotnim udeležencem pa imata stike, kot jih je predlagala predlagateljica.

12.10. Za pritožbene trditve nasprotnega udeleženca, da je primernejši starš, podatki spisa ne nudijo opore. Da predlagateljica otrokoma ne zagotavlja ustreznih bivanjskih razmer, ni izkazano niti s stopnjo verjetnosti. CSD je z nenapovedanimi obiski pri predlagateljici preverjal trditve nasprotnega udeleženca, da otroka bivata v neustreznem okolju, pa ni ugotovil spornih dejavnikov, ki bi nakazovali na ogroženost otrok. Tudi v poročilu šole ni zapisano nič, kar bi kazalo na pomanjkljivo skrb za higieno otrok. Za šolske obveznosti se je predlagateljica večkrat pozanimala. V nasprotju s predlagateljico se nasprotni udeleženec ni odzival na klice CSD (mnenje CSD z dne 6. 9. 2024), ko pa se je odzval, je pokazal določeno stopnjo nekonsistentnosti in neodgovornosti (mnenje CSD z dne 19. 12. 20241). Pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi njegovo ravnanje, ko je zamudil na narok ter pojasnil, da je na vabilo pozabil in ga je nanj spomnila hčerka ter pri tem očital predlagateljici, da mu ni, čeprav sta se videla, naroka nič omenila, ne kaže na odgovorno ravnanje nasprotnega udeleženca. CSD ugotavlja, da je nasprotni udeleženec močno navezan na svojo mamo ter da ona prevzema in opravlja določeno starševsko vlogo namesto njega. Tudi na CSD je mama urejala nekatere zadeve za nasprotnega udeleženca. CSD še ugotavlja, da nasprotni udeleženec težko razume, da starševske vloge ni mogoče ocenjevati le na podlagi ocen v šoli. Glede na te ugotovitve je CSD, ki je strokovni pomočnik sodišča, podal mnenje, da ni prepričan v ustrezne starševske kapacitete nasprotnega udeleženca. Poleg tega pa je režim bivanja, kakršnega je predlagal nasprotni udeleženec, to je en teden pri enem in drug teden pri drugem staršu, po ugotovitvah stroke bolj primeren za starejše otroke. CSD zato meni, da je v korist otrok, da še naprej živita s predlagateljico, z nasprotnim udeležencem pa imata stike, kot jih je predlagala predlagateljica.

10.Za pritožbene trditve nasprotnega udeleženca, da je primernejši starš, podatki spisa ne nudijo opore. Da predlagateljica otrokoma ne zagotavlja ustreznih bivanjskih razmer, ni izkazano niti s stopnjo verjetnosti. CSD je z nenapovedanimi obiski pri predlagateljici preverjal trditve nasprotnega udeleženca, da otroka bivata v neustreznem okolju, pa ni ugotovil spornih dejavnikov, ki bi nakazovali na ogroženost otrok. Tudi v poročilu šole ni zapisano nič, kar bi kazalo na pomanjkljivo skrb za higieno otrok. Za šolske obveznosti se je predlagateljica večkrat pozanimala. V nasprotju s predlagateljico se nasprotni udeleženec ni odzival na klice CSD (mnenje CSD z dne 6. 9. 2024), ko pa se je odzval, je pokazal določeno stopnjo nekonsistentnosti in neodgovornosti (mnenje CSD z dne 19. 12. 20241). Pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi njegovo ravnanje, ko je zamudil na narok ter pojasnil, da je na vabilo pozabil in ga je nanj spomnila hčerka ter pri tem očital predlagateljici, da mu ni, čeprav sta se videla, naroka nič omenila, ne kaže na odgovorno ravnanje nasprotnega udeleženca. CSD ugotavlja, da je nasprotni udeleženec močno navezan na svojo mamo ter da ona prevzema in opravlja določeno starševsko vlogo namesto njega. Tudi na CSD je mama urejala nekatere zadeve za nasprotnega udeleženca. CSD še ugotavlja, da nasprotni udeleženec težko razume, da starševske vloge ni mogoče ocenjevati le na podlagi ocen v šoli. Glede na te ugotovitve je CSD, ki je strokovni pomočnik sodišča, podal mnenje, da ni prepričan v ustrezne starševske kapacitete nasprotnega udeleženca. Poleg tega pa je režim bivanja, kakršnega je predlagal nasprotni udeleženec, to je en teden pri enem in drug teden pri drugem staršu, po ugotovitvah stroke bolj primeren za starejše otroke. CSD zato meni, da je v korist otrok, da še naprej živita s predlagateljico, z nasprotnim udeležencem pa imata stike, kot jih je predlagala predlagateljica.

10.Za pritožbene trditve nasprotnega udeleženca, da je primernejši starš, podatki spisa ne nudijo opore. Da predlagateljica otrokoma ne zagotavlja ustreznih bivanjskih razmer, ni izkazano niti s stopnjo verjetnosti. CSD je z nenapovedanimi obiski pri predlagateljici preverjal trditve nasprotnega udeleženca, da otroka bivata v neustreznem okolju, pa ni ugotovil spornih dejavnikov, ki bi nakazovali na ogroženost otrok. Tudi v poročilu šole ni zapisano nič, kar bi kazalo na pomanjkljivo skrb za higieno otrok. Za šolske obveznosti se je predlagateljica večkrat pozanimala. V nasprotju s predlagateljico se nasprotni udeleženec ni odzival na klice CSD (mnenje CSD z dne 6. 9. 2024), ko pa se je odzval, je pokazal določeno stopnjo nekonsistentnosti in neodgovornosti (mnenje CSD z dne 19. 12. 20241). Pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi njegovo ravnanje, ko je zamudil na narok ter pojasnil, da je na vabilo pozabil in ga je nanj spomnila hčerka ter pri tem očital predlagateljici, da mu ni, čeprav sta se videla, naroka nič omenila, ne kaže na odgovorno ravnanje nasprotnega udeleženca. CSD ugotavlja, da je nasprotni udeleženec močno navezan na svojo mamo ter da ona prevzema in opravlja določeno starševsko vlogo namesto njega. Tudi na CSD je mama urejala nekatere zadeve za nasprotnega udeleženca. CSD še ugotavlja, da nasprotni udeleženec težko razume, da starševske vloge ni mogoče ocenjevati le na podlagi ocen v šoli. Glede na te ugotovitve je CSD, ki je strokovni pomočnik sodišča, podal mnenje, da ni prepričan v ustrezne starševske kapacitete nasprotnega udeleženca. Poleg tega pa je režim bivanja, kakršnega je predlagal nasprotni udeleženec, to je en teden pri enem in drug teden pri drugem staršu, po ugotovitvah stroke bolj primeren za starejše otroke. CSD zato meni, da je v korist otrok, da še naprej živita s predlagateljico, z nasprotnim udeležencem pa imata stike, kot jih je predlagala predlagateljica.

11.Z navedenimi razlogi izpodbijanega sklepa se pritožnik ne sooči, pač pa pritožbo gradi na očitkih o nesposobnosti predlagateljice za skrb in vzgojo otrok. Očitki so, kot je bilo obrazloženo, neutemeljeni. CSD je svoje mnenje obrazložil. Nasprotni udeleženec spregleda ugotovitve CSD o njegovem funkcioniranju - informacije podaja razpršeno in občasno kontradiktorno, družinsko situacijo predstavlja črno belo (vse kar naredi on, je dobro, kar naredi predlagateljica pa slabo) ter po drugi strani ugotovitev, da v zvezi s predlagateljico ni ugotovil takih dejavnikov, ki bi nakazovali na ogroženost otrok. V okoliščinah obravnavanega primera je začasna ureditev stikov otrok z nasprotnim udeležencem materialnopravno pravilna.

12.Enako velja za odločitev o zavrnitvi predloga predlagateljice za izdajo začasne odredbe, s katero bi se ji otroka zaupala v varstvo in vzgojo. Iz odločbe US RS Up-410/01 sicer res ne izhaja, da začasne odredbe o varstvu in vzgoji otrok v nobenem primeru ni mogoče izdati, izhaja pa iz nje, da mora biti pristop pri izdaji teh začasnih odredb zaradi močnega vpliva na končno odločitev restriktiven. Izda se le v izjemnih okoliščinah, ko je zaradi preprečitve ogroženosti še pred zaključkom kontradiktornega postopka oziroma še pred izvedbo vseh relevantnih dokazov treba otroka zaščititi. Stališče prvostopenjskega sodišča, da v okoliščinah konkretnega primera ne gre za takšno vrsto ogroženosti otrok, je pravilno. Otroka nista ogrožena zato, ker predlagateljica ne razpolaga z odločbo sodišča o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, pač pa zaradi neurejenega izvajanja stikov z nasprotnim udeležencem. Pojmovanje predlagateljice, da bi ji bilo šele z izdajo odločbe o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo omogočeno odločanje o vprašanjih dnevnega življenja otrok, je zmotno. O teh vprašanjih (npr. kaj bo otrok jedel, kam bo šel na obisk ali krajši izlet, kdo ga bo peljal v šolo,…) odloča starš, pri katerem se otrok nahaja. O vprašanjih, ki na otrokov razvoj vplivajo bistveno, pa se morata starša sporazumeti tudi v primeru, ko je otrok zaupan v varstvo enemu od njiju (sicer odloči sodišče). Take ogroženosti otrok, ki bi zahtevala začasno odločitev glede zaupanja v varstvo in vzgojo, torej ni. Da bo lahko sprejelo končno odločitev o tem, je treba natančneje ugotoviti kakšne zmožnosti imata udeleženca za izvajanje starševske skrbi. Ker CSD ni prepričan v ustrezne starševske kapacitete nasprotnega udeleženca in se tudi na strani predlagateljice kažejo določene pomanjkljivosti, je sodišče prve stopnje že angažiralo izvedenko klinične psihologije.

13.Odločitev o napotitvi udeležencev na trening starševskih veščin pri DNK je pravilna in ustrezno obrazložena. CSD je v mnenju z dne 5. 11. 2024 pojasnil, zakaj ni prepričan v ustrezne starševske kapacitete nasprotnega udeleženca ter da opaža, da tudi predlagateljica izkazuje določeno stopnjo starševske nekompetentnosti in pomanjkljivosti, zato je nujno potrebno oba starša napotiti na trening starševskih veščin. Nasprotni udeleženec s pritožbenimi navedbami dvomov v mnenje CSD ni vzbudil. Njegove navedbe, da v celoti sam primerno poskrbi za vzgojo otrok, niso z ničemer izkazane. Odnos nasprotnega udeleženca z mamo je v obravnavani zadevi pomemben, ker vse kaže, da ona namesto njega vsaj delno prevzema izvajanje starševske skrbi. Kot je razvidno iz poročil CSD, je celo na CSD urejala zadeve v zvezi z otroki namesto nasprotnega udeleženca, otroka hodi iskat v šolo, z učitelji se dogovarja glede otrok, z njima preživlja prosti čas in skrbi za zad0voljitev njunih potreb, itd. Navedeno niso le gospodinjska opravila. Sodišču (in CSD) je znano, da potekajo treningi starševskih veščin na DNK v Ljubljani, vendar pa razdalja med Ljubljano in bivališčem nasprotnega udeleženca (cca. 70 km) ni tako velika, da bi predstavljala utemeljeno oviro za izpodbijano napotitev. Izboljšanje starševskih veščin, čemur je namenjena napotitev na DNK, je brez dvoma v korist otrok. To pa je glavno vodilo tega postopka (7. člen DZ).

14.Pripravljenost nasprotnega udeleženca, da otrokoma kupuje stvari, ga ne more razbremeniti njegove denarne preživninske obveznosti. V denarju mora biti določena, da je lahko izvršljiva, drugačna izpolnitev preživninske obveznosti je mogoča le ob izrecnem dogovoru staršev. Udeleženca ga nista dosegla. Za skladen in zdrav razvoj otroka je pomembno, da se njegove potrebe zadovoljujejo kontinuirano. Po stališču sodne prakse, ki se je izoblikovala po uveljavitvi DZ, sodišče v primeru, ko dohodki starša, pri katerem otroci prebivajo večino časa, ne zadostujejo za zadovoljitev vseh potreb otrok, drugega starša z začasno odredbo zaveže k plačevanju preživnine2. Neizpodbijane so ugotovitve, da predlagateljica z delom na črno zasluži mesečno približno 400 EUR, prejme 840 EUR socialne pomoči in 240 EUR otroškega dodatka, to je skupaj 1.480 EUR. Ta znesek ne zadostuje za zadovoljitev življenjskih potreb dveh šoloobveznih otrok in predlagateljice, zato je treba določiti znesek, ki ga mora do dokončne odločitve za preživljanje svojih otrok plačevati nasprotni udeleženec. Nasprotni udeleženec je izpovedal, da dela preko s. p. in lahko na mesec zasluži od 3.ooo do 4.000 EUR, vendar je v zadnjem času zaradi bolezni (imel je pljučnico) zaslužil od 1.200 do 1.300 EUR na mesec. Navedbe predlagateljice o boljših dohodkih nasprotnega udeleženca so s tem z verjetnostjo izkazane. A njegovi dohodki niso ves čas občutno boljši od predlagateljičinih. Razen tega je treba pri določanju preživninske obveznosti staršev upoštevati njihove zmožnosti za pridobivanje dohodka in ne le to, koliko posamezen starš v trenutku odločanja sodišča dejansko ima prihodkov. Predlagateljica niti ne zatrjuje, da ni sposobna pridobiti višjih mesečnih dohodkov. Po izobrazbi je farmacevtski tehnik in splošno znano je, da je to iskan kader. Zdravstvenih težav ne zatrjuje. Logičen je sklep, da bi zaposlitev lahko dobila. Višje sodišče je zato odločilo, da sta dolžna starša za preživljanje A. in B. prispevati vsak polovico. Ocene prvostopenjskega sodišča, da znašajo potrebe ml. A. 495,33 EUR mesečno, potrebe ml. B. pa 450,33 EUR mesečno, pritožbi ne izpodbijata. Ker določanje preživnine niti v rednem postopku, še manj pa v postopku odločanja o začasni preživnini, ni natančen matematični izračun, je višje sodišče zneske zaokrožilo in odločilo, da je nasprotni udeleženec za preživljanje ml. A. dolžan plačevati 250 EUR mesečno, za ml. B. pa 225 EUR mesečno.

15.Po obrazloženem je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca in izpodbijani odločitvi o začasnih stikih nasprotnega udeleženca z otrokoma ter napotitvi na trening starševskih veščin potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zavrnilo je pritožbo predlagateljice zoper zavrnitev predloga za začasno zaupanje otrok v varstvo in vzgojo njej (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbi predlagateljice zoper začasno določeno preživnino je delno ugodilo in spremenilo odločitev o višini začasne preživnine (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16.Stroški, ki nastanejo v zvezi z začasno odredbo, so del stroškov postopka, o njih pa se odloči s končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Prišel je na CSD in izjavil le, da se razgovora ne bo udeležil, ker ne more zapustiti dela in mora nazaj v službo. 2 Prim. npr. sklepe VSL IV Cp 500/2024, IV 1196/2023, IV 1410/2022.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 157, 161 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 100 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 224, 224/1, 224/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.