Jedro

Pritrditi je treba reviziji, da mora sodišče pri odločanju praviloma upoštevati okoliščine ob razvezi, oziroma ob prenehanju skupnosti. Ni pa mogoče izključiti, da bi se pri ugotavljanju potreb upoštevale tudi kakšne kasneje nastale okoliščine, do katerih je prišlo po sporazumu med strankama ali pa neodvisno od njune volje. Ker mora sodišče vedno paziti, da stranke svojih pravic ne bi zlorabljale, ni mogoče upoštevati okoliščin, ki so nastale zaradi enostranskega ravnanja strank, posledice pa so poslabšanje njihovih stanovanjskih razmer.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je določilo predlagateljico za imetnico stanovanja, ki obstoji iz kuhinje in treh sob s pritiklinami v izmeri okoli 70 m2. Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da se iz tega stanovanja izseli v 30 dneh, ko mu bodo preskrbljeni najpotrebnejši prostori. Pritožbi nasprotnega udeleženca proti temu sklepu je sodišče druge stopnje ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da ostane nasprotni udeleženec upravičenec pravic, ki gredo po Stanovanjskem zakonu nekdanjim imetnikom stanovanjske pravice na stanovanju. Predlagateljici je naložilo, da se iz stanovanja izseli v roku 30 dni po tem, ko ji bodo preskrbljeni najpotrebnejši prostori.

Predlagateljica je vložila proti sklepu sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja vse revizijske razloge, zlasti pa zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da pritožbo nasprotnega udeleženca zavrne. V obrazložitvi revizije navaja, da ni jasno, čigavo stanovanje ponuja nasprotni udeleženec predlagateljici in kako bi bilo možno tako ponudbo realizirati. Pri odločanju bi bilo treba upoštevati okoliščine ob prenehanju izvenzakonske skupnosti, ne pa tistih, ki so nastale pozneje, kot je to storilo sodišče druge stopnje. Pri predlagateljici bi bilo treba upoštevati, da je ob prenehanju skupnosti ostala v stanovanju s tremi otroki. V zakonu ni podlage, da se upošteva kot bistvena okoliščina ponudeno stanovanje očeta nasprotne stranke.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in nasprotnemu udeležencu, ki je vložil odgovor na revizijo. V njem izpodbija predlagateljičine revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

Revizija je utemeljena.

V tej nepravdni zadevi je bil predlog za določitev imetnika stanovanjske pravice vložen dne 27.11.1990. Glede na 158. čl. sedaj veljavnega Stanovanjskega zakona je treba izvesti postopek po prejšnjih predpisih, to je po določbah Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 35/82 in 14/84). Po 17. čl. tega zakona odloča sodišče v nepravdnem postopku o stanovanjski pravici tudi v primeru, ko razpade dalj časa trajajoča življenjska skupnost, pa se partnerja o stanovanjski pravici ne moreta sporazumeti. Pri odločanju upošteva sodišče stanovanjske potrebe partnerjev, njunih otrok in drugih oseb, ki z njima stanujejo in druge okoliščine primera. Pritrditi je treba reviziji, da mora sodišče pri odločanju praviloma upoštevati okoliščine ob razvezi, oziroma ob prenehanju skupnosti. Ni pa mogoče izključiti, da bi se pri ugotavljanju potreb upoštevale tudi kakšne kasneje nastale okoliščine, do katerih je prišlo po sporazumu med strankama ali pa neodvisno od njune volje. Ker mora sodišče vedno paziti, da stranke svojih pravic ne bi zlorabljale, ni mogoče upoštevati okoliščin, ki so nastale zaradi enostranskega ravnanja strank, posledice pa so poslabšanje njihovih stanovanjskih razmer.

Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo določbo 17. čl. ZSR, ko je kot odločilno štelo okoliščino, da lahko nasprotni udeleženec ponudi predlagateljici stanovanje svojega očeta in da bi bilo s preselitvijo predlagateljice ter njenih otrok smotrno urejeno stanovanjsko vprašanje za obe stranki. Možnost katere od strank, da v izvršilnem postopku preskrbi drugi najpotrebnejše prostore oziroma najem ustreznega stanovanja, ne more vplivati na odločitev v nepravdnem postopku, kjer je izdan sklep, ki predstavlja izvršilni naslov. Če se je nasprotni udeleženec skupaj s hčerko N. odselil iz skupnega stanovanja, sklenil zakonsko zvezo in živi z novo družino v zelo neugodnih razmerah, smotrna ureditev stanovanjskih razmer njegovih ožjih in širših družinskih članov ne more vplivati na odločitev o pravicah predlagateljice. Nasprotni udeleženec je v pritožbi proti sklepu sodišča prve stopnje poudarjal poleg možnosti predlagateljičine preselitve v očetovo stanovanje še lastno manjšo možnost za pridobitev drugega stanovanja (ker mu je bilo že dodeljeno predmetno stanovanje) in krivdne razloge za razdor skupnosti na strani predlagateljice. O zadnjih dveh razlogih pritožbeno sodišče ni zavzelo svojega stališča. Revizijsko sodišče je zaradi zmotne uporabe materialnega prava moralo izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču druge stopnje, da znova odloči o pritožbi (2. odst. 395. čl. ZPP). Pravilnost odločitve sodišča prve stopnje bo treba preizkusiti ob pravilni uporabi materialnega prava in z upoštevanjem vseh pritožbenih razlogov.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 3. odst. 166. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku.