Jedro

Pridobivanje strank (kupcev blaga, storitev) z dajanjem ali obljubljanjem nagrad ali storitev, ki po vrednosti občutneje presega vrednost blaga ali storitve, s katero stranka pridobi možnost nagrade, pomeni nelojalno konkurenco in nastopanje na trgu proti dobrim poslovnim običajem, s katerim se utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu.(Nagradno žrebanje vstopnic 1500 Itl daje možnost pridobiti nagrado 1.500.000 Itl).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi občinske Uprave inšpekcijskih služb, Tržne inšpekcije z dne 16.6.1994, s katero je bilo odločeno, da se tožniku začasno prepove opravljanje in izvajanje dnevnega denarnega nagradnega žrebanja kuponov vstopnic, kjer se kot nagrada dobitniku izplača denarni znesek v višini 1.000.000 ITL, in objavljanje ter izvajanje tedenskega nagradnega žrebanja, kjer se dobitnikom izplačajo nagrade prva v vrednosti 1.500.000 ITL, druga v vrednosti 1.000.000 ITL in tretja nagrada v znesku 500.000 ITL. Rok za izvršitev odločbe je naslednji dan po prejemu odločbe. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da je prvostopna odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Nagradno žrebanje vstopnic za svoje obiskovalce ni registrirana dejavnost tožnika (1., 3. in 38. člena zakona o igrah na srečo). Tožnik je z organiziranjem nagradnega žrebanja vstopnic za svoje obiskovalce, pri katerem je z nakupom vstopnice v vrednosti 15.000 ITL možno dobiti kot nagrado 1.500.000 ITL, 1.000.000 ITL ali 500.000 ITL, storil dejanje nelojalne konkurence pri nastopanju na trgu, kar je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škodo drugim udeležencem na trgu, saj nagrada nedvomno občutneje presega vrednost vstopnic, ki je pogoj v nagradnem žrebanju. S tem je kršil 13. člen zakona o varstvu konkurence.

Tožnik s tožbo izpodbija odločbo tožene stranke ne zaradi sicer pravilno ugotovljenega dejanskega stanja temveč zaradi napačne ocene in zaključkov tožene stranke in s tem v zvezi nepravilne uporabe zakona o igrah na srečo ter zakona o varstvu konkurence. Tožnik ugovarja trditvam in zaključkom tožene stranke, da z organiziranjem izvajanja nagradnih žrebanj v igralnici povzroča oziroma bi utegnil povzročiti škodo drugim organizatorjem iger na srečo, ki sami ne pridobivajo strank na podlagi nagradnih žrebanj in da jih s tem spravlja v neenakopraven položaj. Navedena trditev v tem primeru ne drži, saj tožnik opravlja dejavnost, ki se izvaja s specifično klientelo (iger na srečo se po 47. členu zakona o igrah na srečo lahko udeležujejo le tuji državljani) in na specifičnem trgu. Navaja, da je pridobivanje ugodnejšega tržnega položaja z vplivanjem na uporabnika storitev normalno konkurenčno dejanje, ki je v največji meri odvisno od materialnega položaja in ekonomske moči posameznega gospodarskega subjekta in je v tem primeru usmerjeno na tuje tržišče. Z zaračunavanjem vstopnine gostom igralnica pokriva del stroškov obratovanja in zagotavlja selekcijo gostov. Z izvajanjem nagradnih žrebanj vplačanih vstopnic pa si zagotavlja tudi boljši obisk tujih gostov. Gre za uspešen poslovni prijem, ki igralnici zagotavlja številčnejši dnevni obisk tujih gostov, ki pa ne omejuje drugih gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s prirejanjem iger na srečo na slovenskem tržišču. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni dokazala obstoja nevarnosti na dejansko oziroma morebitno škodo povzročeno konkurenčnim podjetjem. Za obstoj dejanja nelojalne konkurence morajo skupaj obstajati vsi elementi generalne klavzule 13. člena zakona o varstvu konkurence, še predvsem tisti, da tako ravnanje povzroči oziroma utegne povzročiti škodo drugim udeležencem na trgu. Teh elementov pa tožena stranka ni dokazala, zaradi česar predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po 13. členu zakona o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93) je nelojalna konkurenca prepovedana. Kot dejanje nelojalne konkurence je opredeljeno nastopanje na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škodo drugim udeležencem na trgu (2. odstavek 13. člena). Med dejanji nelojalne konkurence je v predzadnji alinei 3. odstavka citiranega zakonskega določila določeno pridobivanje kupcev blaga ali uporaba storitev z dejanjem ali obljubljanjem nagrad ali kakšne druge premoženjske koristi ali ugodnosti, ki po vrednosti očutneje presega vrednost blaga ali storitve, s katero naj kupec pridobi možnost nagrade. V tej stvari ni sporno ugotovljeno dejansko stanje v prirejanju nagradnih žrebanj tožnika v igralnici. Sporna pa je ocena in zaključki v razlogih izpodbijane odločbe, ali prirejanje dnevnih in tedenskih nagradnih žrebanj vstopnic obiskovalcev predstavlja nastopanje na trgu v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, s katerimi se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu. Sodišče nima pomislekov glede ocene in zaključkov tožene stranke v razlogih izpodbijane odločbe, da predstavlja dnevno in tedensko nagradno žrebanje vstopnic obiskovalcev dejanje nastopanja na trgu v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, ker za ceno vstopnice 1500 ITL daje možnost pridobiti nagrado v vrednosti od 500.000 ITL do 1.500.000 ITL, kar nedvomno močno presega vrednost vstopnice. Tako dejanje pa je tudi po presoji sodišča uvrstiti med dejanja nelojalne konkurence po predzadnji alinei 3. odstavka 13. člena zakona o varstvu konkurence, saj drugim udeležencem na trgu, ki ne prirejajo nagradnih žrebanj vstopnic, utegne povzročiti škodo. Glede na navedeno, niso relevantni tožbeni ugovori o namenu privabljanja tujcev in da je posebnost te dejavnosti usmerjena predvsem v tujino. Tožnik namreč posluje v državi Sloveniji, zaradi česar mora opravljati svojo dejavnost po zakonih in predpisih Republike Slovenije, kar velja za vse gospodarske subjekte na območju Slovenije, torej tudi v skladu z zakonom o varstvu konkurence. Na podlagi navednega je ukrep začasne prepovedi prirejanja dnevnih in tedenskih nagradnih žrebanj vstopnic obiskovalcev utemeljen po 2. alinei 2. odstavka 28. člena zakona o varstvu konkurence, zaradi česar je izpodbijana odločba zakonita, tožba pa ni utemeljena in jo je zato sodišče zavrnilo po 2. odstavku 42. člena ZUS, katerega je smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45-I/94).