19. 1. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Skupine poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije, na seji 19. januarja 2012

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti 16. in 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo in 109/08) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. in 8. člena Sprememb in dopolnitev Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 73/10) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Skupina sedemintridesetih poslank in poslancev Državnega zbora je 17. 12. 2010 vložila zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti v izreku navedenih določb Zakona o Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju ZVRS) ter Sprememb in dopolnitev Poslovnika Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju Poslovnik). Izpodbijane določbe ZVRS naj bi bile v neskladju z drugim odstavkom 114. člena Ustave, ker podzakonskemu predpisu prepuščajo urejanje delovanja Vlade Republike Slovenije. Iz drugega odstavka 114. člena Ustave naj bi izhajalo, da mora delovanje Vlade urejati zakon in da Poslovnik tega ne sme določati brez zakonske podlage. Izpodbijane določbe Poslovnika naj bi bile v neskladju z 2., 26., 93., 110., 114., 118., 119., 120. in 153. členom Ustave, kakor tudi z ZVRS, Zakonom o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11), Zakonom o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo in 48/09) ter Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo).

2.Mnenje o zahtevi je podala Vlada.

3.Po prvem odstavku 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) lahko zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa med drugim vloži tretjina poslancev Državnega zbora. V tej zadevi je torej upravičeni predlagatelj ob vložitvi zahteve obstajal. Vendar Ustavno sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti pazi na obstoj procesnih predpostavk, kar velja tudi za procesno predpostavko upravičenega predlagatelja. Ustavno sodišče postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa praviloma ne more začeti niti voditi po uradni dolžnosti.[1] Postopek, začet z vložitvijo zahteve, ne pomeni izjeme od tega splošnega pravila. Tudi v teh postopkih je predlagatelj dominus litis postopka – in to ne le ob vložitvi zahteve, temveč tudi v nadaljevanju postopka.

4.V obravnavani zadevi je zahtevo vložila skupina poslank in poslancev, ki so poslanski mandat izvrševali v mandatnem obdobju Državnega zbora 2008–2011. To mandatno obdobje se je izteklo 21. 12. 2011, ko se je po volitvah, ki so potekale 4. 12. 2011, konstituiral nov Državni zbor. Z dnem konstituiranja novega Državnega zbora je skupina poslank in poslancev prejšnjega sklica izgubila zakonsko podeljeno sposobnost biti predlagatelj postopka pred Ustavnim sodiščem.[2] V takšnem primeru Ustavno sodišče zahtevo zavrže. Tako je Ustavno sodišče odločilo že s sklepom št. U-I-356/07 z dne 2. 7. 2009 (Uradni list RS, št. 55/09, in OdlUS XVIII, 34).[3] Iz razlogov, navedenih v tem sklepu, je treba tudi v tej zadevi zahtevo zavreči, ker upravičeni predlagatelj ne obstaja več.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodnika dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik

Opombe

[1]Izjemi sta razširitev postopka po 30. členu in drugem odstavku 59. člena ZUstS.

[2]Ob konstituiranju novega Državnega zbora je bil poslanski mandat ponovno potrjen le dvajsetim podpisnikom zahteve.

[3]Enako tudi v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-169/08 z dne 22. 10. 2009.