Jedro

Predlagateljica se neutemeljeno sklicuje tudi na dejstvo, da je vrednost legalizirane nepremičnine precej višja od nelegalizirane. V obravnavani zadevi je namreč pomembno, kakšne interese imata oba udeleženca v zvezi z namembnostjo sporne nepremičnine. Ob diametralno nasprotujočih si interesih pa je pred delitvijo skupnega premoženja neupravičeno siliti enega od udeležencev, da participira pri visokih stroških za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavrne predlog predlagateljice za nadomestitev soglasja nasprotnega udeleženca za izdajo gradbenega dovoljenja z rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta ID znak: stavba 0000-2397, stoječega na parceli ID znak: parcela 0000 1318, v enostanovanjsko hišo z delavnico na podlagi projekta A. z dne 1.7.2020, tako da nasprotni udeleženec soglaša oziroma podaja zahtevo za spremembo izdanega gradbenega dovoljenja, in da predlagateljica in nasprotni udeleženec nosita stroške vseh dejanj, potrebnih za legalizacijo te stavbe, v sorazmerju z njihovima lastniškima deležema.

2.Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila predlagateljica. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu predlagateljice z dne 4.11.2020, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je nelogično, da bi predlagateljica vsa leta ravnala v nasprotju z voljo nasprotnega udeleženca, saj sta bili stranki v času preureditve objekta zakonca in sta odločitve sprejemali skupaj. Objekt ne bi bil niti ne bi mogel biti adaptiran in delno rekonstruiran niti ne bi bil uporabljen za namen oddaje sob, če obe stranki s tem ne bi soglašali. Sklicuje se na razloge v sklepu opr. št. N 319/2013. Dejavnost oddajanja sob se je opravljala neprekinjeno od leta 2005 in tega leta je bila izvedena rekonstrukcija. Zato ni logično niti življenjsko, da bi stranki morali že leta 1999 pridobivati gradbeno dovoljenje za namen študentskega doma. Zato je zaključek sodišča, da predlagateljica ni znala ustrezno pojasniti, zakaj za namen študentskega doma stranki že v letu 1999 nista pridobili gradbenega dovoljenja, neutemeljen in brezpredmeten. Predlagateljica je na zaslišanju potrdila, da je šele leta 2005 začela z oddajanjem prostorov v spornem objektu študentom. Pisarne nikoli niso bile predvidene v objektu. Nasprotni udeleženec je izražal nasprotovanje uporabi dela obravnavanega objekta za namen študentskega doma šele leta 2010. Naknadno nasprotovanje predstavlja ravnanje v nasprotju s predhodno opravljenim, kar predstavlja kršitev načela vestnosti in poštenja. Glede argumenta predlagateljice, da sta se stranki izogibali davčnim obveznostim in da zato nista legalizirali stanja, sodišče ne pojasni, zakaj ta argument ne bi vzdržal resne pravne presoje. Sklepa v tem delu zato ni mogoče preizkusiti. Predlagateljica je skušala vsa leta stanje legalizirati, saj je nasprotnega udeleženca večkrat pozivala na ureditev stanja. Slednje pa ne pomeni, da se je strinjala z obstoječim stanjem. Preden je bil končan postopek II P 1722/2011 na ugotovitev skupnega premoženja, ni bilo smiselno sprožiti postopka za nadomestitev soglasja, saj delež predlagateljice na parc. št. 1318 k.o. X. ni bil večji od 1/2 in torej ni imela aktivne legitimacije sprožiti postopek za nadomestitev soglasja v skladu s 6. odst. 67. člena SPZ. Ni mogoče slediti navedbam sodišča o namernem ravnanju predlagateljice v nasprotju s predpisi in načelom vestnosti in poštenja. Predlagateljici bi prenehanje oddaje sob študentom povzročilo veliko in nesorazmerno premoženjsko škodo, saj nepremičnine nikakor ne bi mogla vzdrževati. Poleg tega predlagateljica izvršuje upravičenja iz pravnomočnega sklepa opr. št. N 319/2013. Z zaprtjem objekta bi predlagateljica ostala brez vseh prihodkov, ki so med drugim nujno potrebni za vzdrževanje objekta in bi bila porinjena v ekonomsko podrejen položaj. Sodišče bi moralo upoštevati njeno izpoved glede tega, da je nasprotni udeleženec podajo soglasja pogojeval s plačilom večjega denarnega zneska. Sodišče bi moralo pojasniti, ali predlagateljici verjame in če ji ne verjame, zakaj ne. Predlagateljica je v postopku izrecno navedla, da je bil nakup objekta financiran iz sredstev obeh strank in ne iz sredstev B. s.p. Izrecno je tudi navedla, da se glede vodenja objekta med osnovnimi sredstvi nasprotnega udeleženca nikoli ni strinjala niti dala soglasja. Zato je zmoten zaključek sodišča, da se trditve nasprotnega udeleženca štejejo kot nesporne. Gre za bistveno kršitev določb postopka. Sodišče neutemeljeno sledi navedbam nasprotnega udeleženca, da želi ohraniti prvotni namen objekta, tj. da se objekt uporablja za opravljanje njegove poslovne dejavnosti. Sodišče zmotno verjame izpovedi nasprotnega udeleženca, da zaradi slabega odnosa s predlagateljico sploh ne more opravljati poslovne dejavnosti v objektu in da so razlog, da je na lokaciji trenutno skladišče, slabi odnosi med udeležencema. Nasprotni udeleženec ima za opravljanje svoje dejavnosti v uporabi poslovne prostore na ... v Ljubljani. Gre za neenakopravno obravnavo strank in nevestno dokazno oceno. Dejstvo je, da se je sporni objekt oddajal v najem od leta 2005, zato so navedbe sodišča glede nasprotujočih si navedb predlagateljice v zvezi z dogovorom o oddajanju v najem brezpredmetne. Sodišče zanemari dejstvo, da objekt leta 1999 ni bil adaptiran ter rekonstruiran niti se ni oddajal v najem študentom, zaradi česar gradbeno dovoljenje leta 1999 ni moglo biti izdano za drug namen kot je bilo takrat izdano. Nerazumno in nelogično bi bilo, da bi en zakonec brez soglasja drugega zakonca povsem samovoljno adaptiral in rekonstruiral objekt, drug zakonec pa ne bi nemudoma odreagiral, če se s tem ne bi strinjal. Legalizacija bi pomenila korist za obe stranki. Podrejeno predlagateljica navaja, da bi sodišče, v kolikor je menilo, da bi bili stroški za nasprotnega udeleženca nesorazmerni, lahko drugače odločilo glede točke 2 (stroškov). Podlago je imelo v 115. členu ZNP. Predlagateljica ima na sporni nepremičnini večji solastninski delež od nasprotnega udeleženca, zaradi česar izkazuje v postopku delitve večji interes od nasprotnega udeleženca. Stroški bi morali biti upoštevani v postopku delitve premoženja, zato se predlagateljica z njimi ne bi okoristila. Potrebno je upoštevati, da je vrednost legalizirane nepremičnine precej višja od nepremičnine, ki ni legalizirana, stroški pa so v primerjavi s tem veliko nižji. Korist strank bi bila nedvomno višja kot pa bi znašali stroški legalizacije. Nikjer ni opredeljeno, kakšen znesek naj bi pomenil objektivno visok denarni znesek kot to navaja sodišče. Sodišče nekritično sledi navedbam nasprotnega udeleženca, dokazna ocena pa je nevestna in neskrbna. Cilj nasprotnega udeleženca je ekonomsko izčrpati predlagateljico, četudi bi s tem ravnal v svojo škodo. Legalizacija objekta je stvar upravnega postopka, zato se sodišče neutemeljeno spušča v definicijo stanovanjske stavbe. Kaj objekt v naravi predstavlja in ali slednji ustreza definiciji enostanovanjske stavbe, sodi v pristojnost upravne enote, zato so navedbe v sklepu o tem neupoštevne.

3.Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče se strinja s prepričljivo dokazno oceno sodišča prve stopnje, da predlagateljica ni uspela dokazati, da je nasprotni udeleženec soglašal z oddajo sob študentom v spornem objektu. Dokazna ocena sodišča ni neskrbna, prav tako udeleženca nista bila neenakopravno obravnavana, kot meni pritožnica. Predlagateljica je na zaslišanju dne 15.3.2023 izpovedala, da je prosila nasprotnega udeleženca za podajo soglasja za spremembo namembnosti za oddajanje prostorov v stavbi B študentom in sicer leta 2002, 2003 in 2005, pa ji je rekel, da to ni potrebno. Nasprotni udeleženec pa je nasprotno želel urediti le namembnost drugega dela iste stavbe, ki ga on potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti. Zato ne držijo pritožbene navedbe o zgolj naknadnem nasprotovanju nasprotnega udeleženca šele po letu 2010. Zakaj ni bilo podanega soglasja (zaradi izogibanja davčnim obveznostim ali iz kakšnega drugega razloga) in ali je nasprotni udeleženec podajo soglasja pogojeval s plačilom denarnega zneska, pa ni pravno pomembno. Enako ni pomembno, s čigavimi sredstvi je bil kupljen in adaptiran sporni objekt. Zato tudi zatrjevana bistvena kršitev določb postopka v zvezi s temi dejstvi ni podana. Res je, da predlagateljica zaradi odločbe inšpekcijskega organa ne sme oddajati sob študentom in tako ne more pridobivati zaslužka iz tega naslova, vendar pa to dejstvo ne more predstavljati odločilne okoliščine v prid predlagateljici. Med udeležencema je v teku postopek delitve skupnega premoženja. Tako še ni znano, komu bo pripadla sporna nepremičnina. Interes za njeno pridobitev sta izrazila oba udeleženca, zgolj dejstvo, da ima predlagateljica večji delež, pa še ne pomeni, da bo sporna nepremičnina pripadla ravno njej. Zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča odločilno tudi dejstvo, da bi s predlagano rekonstrukcijo in spremembo namembnosti obravnavanega objekta nastali visoki stroški (med 100.000,00 in 150.000,00 EUR), ki bi jih bil po predlogu predlagateljice delno (v skladu z višino svojega deleža) dolžan kriti tudi nasprotni udeleženec. Kritju teh stroškov nasprotni udeleženec utemeljeno nasprotuje, saj bi se zanj po zaključku postopka delitve lahko izkazali za povsem nepotrebne (nasprotni udeleženec želi ta objekt v celoti uporabljati za poslovno dejavnost). Pritožbeno sodišče ne dvomi v dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da nasprotni udeleženec želi ohraniti prvotni namen objekta (za opravljanje njegove poslovne dejavnosti). Tudi če ima nasprotni udeleženec dodatne poslovne prostore na drugi lokaciji, to še ne pomeni, da mu ne gre verjeti, da bi želel tudi sporni objekt uporabljati za svoje poslovne namene. Neutemeljene so zato navedbe predlagateljice, da bi legalizacija pomenila korist za obe stranki. Prav tako je neutemeljena navedba, da bi glede stroškov sodišče lahko odločilo drugače, saj predlagateljica ni navedla, da je v celoti pripravljena te stroške kriti sama.

6.Predlagateljica se neutemeljeno sklicuje tudi na dejstvo, da je vrednost legalizirane nepremičnine precej višja od nelegalizirane. V obravnavani zadevi je namreč pomembno, kakšne interese imata oba udeleženca v zvezi z namembnostjo sporne nepremičnine. Ob diametralno nasprotujočih si interesih pa je pred delitvijo skupnega premoženja neupravičeno siliti enega od udeležencev, da participira pri visokih stroških za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta. Neprepričljiva je pritožbena navedba, da nasprotni udeleženec ravna v svojo škodo, ker ima za cilj ekonomsko izčrpati predlagateljico.

7.Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da sklep sodišča z dne 14.5.2019, opr. št. N 319/2013, v ničemer ni legaliziral stanja in tudi ni bil izdan s tem namenom. Bil je izdan pred izdajo inšpekcijske odločbe, izhajajoč iz dejanskega stanja v času njegove izdaje, zato na odločitev v tem postopku nima vpliva.

8.Ali bi bila s predlagano rekonstrukcijo in spremembo namembnosti dejansko dosežena legalizacija objekta, pa ni stvar tega postopka, temveč upravnega postopka, kot to pravilno navaja predlagateljica in tudi sodišče prve stopnje. Zato so odvečni dodatni razlogi sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na to vprašanje.

9.Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

10.Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato sama krije te stroške (1. odst. 154. člena ZPP), nasprotni udeleženec pa z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato te stroške krije sam (1. odst. 155. člena ZPP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 67, 67/6

2Zakon o nepravdnem postopku (1986) - ZNP - člen 115