Jedro

Ker je, kljub napaki v navedbi hišne številke, iz vsebine sklepa v zvezi z dovoljenim rubežem premičnin nedvoumno, da se rubež izvede na naslovu dolžnika, predlagana poprava hišne številke tudi ne predstavlja predloga za spremembo predmeta zavarovanja, zato dolžniku ne gre pravica do ugovora, ki bi jo zoper spremembo imel na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v I. točki izreka na predlog upnika spremenilo sklep o predhodni odredbi tako, da dolžnikov naslov za rubež premičnin namesto Na gmajni 1, O., glasi: Na Gmajni 2, O. (I. točka izreka). V II. točki izreka je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o predhodni odredbi, v III. točki izreka je zavrnilo dolžnikov predlog za prenehanje oziroma razveljavitev predhodne odredbe ter nato v IV. točki izreka odločilo še, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovora.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Meni, da bi v okviru ugotavljanja verjetnosti obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, morala biti zajeta denarna sredstva dolžnika, ki so predmet izvršilnega postopka, ki ga je upnik pričel z vložitvijo predloga z dne 24. 12. 2014. Dolžniku so bila namreč v postopku izvršbe zarubljena denarna sredstva, prav tako ima vloženo izvršbo na plačo. Ocenjuje, da je sklep v tem delu ostal neobrazložen in uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker je dolžnik v ugovoru opozoril, da gre za nedopustno sredstvo izvršbe z rubežem premičnin na naslovu Na gmajni 1, Orehova vas, bi sodišče prve stopnje v tem delu moralo ugoditi ugovoru dolžnika in šele nato izdati sklep o spremembi predmeta premičninske izvršbe. V nasprotnem primeru je dolžniku odvzeta pravica do pravnega sredstva, kar predstavlja ustavno kršitev po določbi 25. člena Ustave RS. Zavrača odločitev sodišča prve stopnje, da ne obstajajo razlogi za razveljavitev predhodne odredbe, glede na čas njene veljavnosti. V zvezi z ugotovljeno pravnomočnostjo sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru II P 178/2012 z dne 26. 11. 2013, dne 28. 10. 2014 in izvršljivostjo dne 20. 12. 2014 poudarja, da se pravnomočnost, glede na načelo enotne pravnomočnosti, upošteva z vročitvijo sodne odločbe zadnji izmed strank. Navedeno pomeni, da je izpolnitveni rok 15 dni tekel od dne 28. 10. 2014 in se je iztekel 13. 11. 2014. Sodba zato ne more biti izvršljiva šele 20. 12. 2014. Nerazumljiva pa naj bi bila tudi prvostopenjska ugotovitev, da je predmet zavarovanja s premičninami dolžnika v sklepu po izdani predhodni odredbi dovolj določen. Po oceni dolžnika je sklep o predhodni odredbi v tem delu neposredno v nasprotju s prvim odstavkom 83. člena ZIZ. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog upnika za izdajo predhodne odredbe zavrne, oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Upniku pa naj naloži povrnitev priglašenih pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku 8 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.

3. Upnik je po pooblaščeni odvetniški družbi, ki ga je zastopala v postopku pred sodiščem prve stopnje, podal odgovor na pritožbo. Vendar ni izkazal obstoja veljavnega pooblastila za pritožbeni postopek, zato sodišče druge stopnje odgovora na pritožbo ni upoštevalo. Ker v skladu s prvim odstavkom 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) župan predstavlja in zastopa občino, lahko le župan pooblasti odvetnika za zastopanje v sodnem postopku. Ker je pooblastilo odvetniški družbi (priloga spisa A 1) podal prejšnji župan Občine Hoče - Slivnica J.M., ni pa izkazan obstoj pooblastila od nastopa mandata novega župana M.S., veljavno pooblastilo za vložitev odgovora na pritožbo ni izkazano. Zato sodišče druge stopnje vloženega odgovora na pritožbo pri obravnavi pritožbe dolžnika ni upoštevalo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

6. Pritožbene trditve dolžnika o manjkajočih bistvenih razlogih v zvezi z ugotavljanjem izkazane verjetnosti obstoja nevarnosti za uveljavitev upnikove terjatve, kot enega izmed pogojev za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena ZIZ,(1) niso utemeljene. Dolžnik v ugovoru ni podal nobenih navedb o obstoju (znatnih) denarnih sredstev, ki bi lahko vplivala na presojo obstoja nevarnosti uveljavitve terjatve upnika, zato ob izdaji izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da bi presojalo vpliv dolžnikovih denarnih sredstev na presojo obstoja nevarnosti, saj tovrstna zatrjevanja v ugovornem postopku niso bila podana. Sodišče prve stopnje očitane bistvene kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni storilo. Tudi sicer pa so dolžnikove pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje pri presoji obstoja nevarnosti ni upoštevalo denarnih sredstev dolžnika, zgolj pavšalne. Dolžnik namreč ne pojasni, da bi šlo za zneskovno takšna denarna sredstva, ki bi lahko bistveno vplivala na presojo finančnega oziroma premoženjskega stanja dolžnika in s tem tudi na presojo podane objektivne nevarnosti zaradi odsvojitve nepremičnine dne 14. 3. 2012. Zato tovrstne nekonkretizirane pritožbene trditve ne morejo omajati pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje o obstoju objektivne nevarnosti za uveljavitev upnikove terjatve iz (sedaj že pravnomočne in izvršljive) sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru II P 178/2012 z dne 26. 11. 2013. 7. V obravnavanem primeru je bilo s sklepom o predhodni odredbi zoper dolžnika dovoljeno zavarovanje na neopredeljene premičnine, ki se nahajajo na naslovu dolžnika ali kje drugje, zlasti pa na naslovu A. O., Na gmajni 1, O. Ob upoštevanju določbe prvega in drugega odstavka 83. člena ZIZ,(2) je jasno katere premičnine se v postopku izvršbe in zavarovanja smejo zarubiti. V sklepu o predhodni odredbi je jasno navedeno, da se ta izdaja zoper dolžnika, prav tako so tudi premičnine zadostno opredeljene - lokalizirane. Sicer je bila v zapisu hišne številke naslova dolžnika napaka in bi moralo pravilno glasiti Na gmajni 2, namesto Na gmajni 1. Vendar slednje, ob jasni opredelitvi v sklepu, da je dovoljen rubež premičnin na naslovu dolžnika (ali kjer koli drugje), ne omogoča v pritožbi predlaganega zaključka, da bi bil rubež premičnin dovoljen ne glede na status lastništva ali posesti dolžnika in v nasprotju z določbo prvega odstavka 83. člena ZIZ. V postopku odločanja o izdaji predhodne odredbe z rubežem premične stvari se namreč navedena okoliščina (ali se dolžnikove stvari res nahajajo na predlaganem naslovu) ne presoja, pač pa je to stvar operativne izvedbe rubeža. Izvršitelj mora pri rubežu upoštevati vsa zakonska določila, ki opredeljujejo, katere stvari so lahko predmet rubeža (83. člen ZIZ). Ob tem pa velja poudariti, da je izvršitelj ravnal v skladu s 83. členom ZIZ in dne 7. 5. 2014 uspešno opravil rubež premičnin na pravilnem naslovu dolžnika Na gmajni 2, O. (kot je razvidno iz poročila izvršitelja, list. št. 63 - 69).

8. Dolžnik je v ugovoru opozoril na napačno navedbo hišne številke v naslovu dolžnika za rubež premičnin v sklepu o predhodni odredbi, upnik pa v odgovoru predlagal popravek navedbe hišne številke. Sodišče druge stopnje je prepričano, da se zaradi poprave napačno navedene hišne številke rubeža dolžnikovih premičnin v predlogu (in v sklepu o zavarovanju s predhodno odredbo), identiteta upnikovega zahtevka - predloga za zavarovanje z rubežem premičnin dolžnika ni spremenila. Ne glede na popravo hišne številke, je iz vsebine sklepa v zvezi z dovoljenim rubežem premičnin nedvoumno, da se rubež izvede na naslovu dolžnika. Kljub napaki v hišni številki je bil rubež premičnin na pravilnem naslovu dolžnika tudi že izveden. Zato sodišče druge stopnje v nasprotju s prvostopenjskim stališčem ocenjuje, da gre zgolj za popravo pomotnega zapisa v upnikovem predlogu, ki ima za posledico popravo tega zapisa tudi v sklepu o predhodni odredbi, ne predstavlja pa spremembe istovetnosti predloga za izdajo predhodne odredbe v smislu 184. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.(3)Ker je, kljub napaki v navedbi hišne številke, iz vsebine sklepa v zvezi z dovoljenim rubežem premičnin nedvoumno, da se rubež izvede na naslovu dolžnika, predlagana poprava hišne številke tudi ne predstavlja predloga za spremembo predmeta zavarovanja, zato dolžniku ne gre pravica do ugovora, ki bi jo zoper spremembo imel na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ.

9. Dolžnik zmotno meni, da je upnik predlog za izvršbo vložil po poteku veljavnosti predhodne odredbe in se v nasprotju z 265. členom ZIZ zavzema za ustavitev postopka s predhodno odredbo in razveljavitev opravljenih dejanj. Sicer je pritrditi dolžniku, da je v slovenskem pravnem redu uveljavljen sistem enotne pravnomočnosti, ki nastopi s potekom pritožbenega roka za tisto stranko, ki ji je bila sodna odločba nazadnje vročena. Vendar pa dolžnik pozablja, da je sodba Okrožnega sodišča v Mariboru II P 178/2012 zaradi pritožbe tožene stranke postala pravnomočna šele s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 635/2014 z dne 28. 10. 2014, s katero je bila potrjena prvostopenjska odločitev. Kar pomeni, da je postala pravnomočna na dan izdaje sodne odločbe sodišča druge stopnje - 28. 10. 2014. V tem primeru nastop pravnomočnosti ni odvisen o vročitve strankam, ta ima vpliv le na nastop izvršljivosti sodbe, saj ta nastopi s potekom 15 dnevnega roka od vročitve sodbe sodišča druge stopnje toženi stranki, ki ji je bilo v sodbi sodišča prve stopnje naloženo plačilo obveznosti. Iz Potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti na sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru II P 178/2012 (priloga spisa B 6) izhaja, da je odločba postala pravnomočna 28. 10. 2014, izvršljiva pa 20. 12. 2014. Upoštevaje zaznamke na zadnji strani sodbe in sklepa Višjega sodišča v Mariboru I Cp 635/2014 (na list. št. 98) je bila predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru z odločitvijo seznanjena 28. 11. 2014, vodja oddelka pa 1. 12. 2014, šele nato pa je bila odrejena vročitev pravdnim strankam. Ker je izvršljivost nastopila po poteku 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti od vročitve odločbe druge stopnje toženi stranki (dolžniku), ni mogoče pritrditi dolžnikovim trditvam, da bi bilo neverjetno, da je sodba postala izvršljiva šele 20. 12. 2014. Nasprotne dolžnikove pritožbene trditve zato ostajajo neutemeljene.

10. Ker je sodba Okrožnega sodišča v Mariboru II P 178/2012 postala izvršljiva 20. 12. 2014, upnik pa je predlog za izvršbo na njeni podlagi vložil 24. 12. 2014, je bila izvršba predlagana pravočasno, v skladu z opredelitvijo časovne veljavnosti predhodne odredbe, da ta velja še osem dni po pravnomočnosti in izvršljivosti navedene sodbe. Ustavitev postopka s predhodno odredbo z razveljavitvijo opravljenih dejanj bi bila mogoče le, če upnik izvršbe ne bi predlagal v 15 dneh od kar so nastopili pogoji za izvršbo (265. člena ZIZ) oziroma če v petnajstih dneh od dneva, ko se bi iztekel čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, pogoji za izvršbo ne bi bili izpolnjeni (drugi odstavek 264. člena ZIZ). V obravnavanem primeru pa je bila izvršba predlagana še v času veljavnosti predhodne odredbe, zato je sodišče pravilno odločilo, da je dolžnikov predlog za prenehanje oziroma razveljavitev predhodne odredbe zavrnilo.

11. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo neutemeljeno pritožbo dolžnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

12. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, kakor tudi upnik, katerega odgovor na pritožbo iz zgoraj navedenih razlogov sodišče ni upoštevalo.

Op. št. (1) :Prvi odstavek 257. člena ZIZ določa: „Sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.“ Op. št. (2) :

(1) Zarubiti se smejo stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, kot tudi njegove stvari, ki jih ima v posesti upnik.

(2) Dolžnikove stvari, ki jih ima v posesti kdo tretji, se smejo zarubiti samo s privolitvijo le-tega.

Op. št. (3) :Po določbi 184. člena ZPP je sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (prvi odstavek). Tožba pa ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen (drugi odstavek).