Jedro

Pobotanje ni mogoče, če terjatev ne obstaja. Če pa je terjatev sporna, dolžnik prevzame tveganje posledic neobstoja terjatve in s tem pobotanja.Čim je toženka uveljavljala predpravdno pobotanje v pravdi, mora sodišče ugotavljati, ali sporna terjatev obstoji, česar pa prvostopenjsko sodišče ni storilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 27731/2009 z dne 6.3.2009 obdržalo v veljavi v prvem in tretjem odstavku in odločilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v višini 3.042,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Skladno s 311. členom OZ lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. OZ v 312. členu določa, da pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, pač pa mora to ena stranka drugi izjaviti. Med pravdnima strankama ni sporno, da je toženka dne 10.10.2008 podala pobotni ugovor, na kar se je sklicevala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Ne glede na to, da pobotna izjava toženke z dne 10.10.2008 tedaj ni bila pravilno fakturirana, ni mogoče mimo dejstva, da gre še vedno za terjatev, ki se je glasila na denar (v obliki odškodnine), prav tako je šlo za že zapadlo terjatev. Tako se ni mogoče strinjati z zaključki sodišča prve stopnje, da toženka svoje terjatve ni uveljavljala s samostojnim nasprotnim zahtevkom, kot nasprotno tožbo ali procesnim pobotnim ugovorom. Toženka je postavila pobotni procesni ugovor v višini 48.053,76 EUR ter tudi natančno navedla, na kaj se nanaša terjatev, ki jo uveljavlja v pobot. Glede na to, da je postavila procesni pobotni ugovor, bi sodišče v postopku torej moralo ugotavljati utemeljenost le-tega ter bi moralo izvesti postopek v zvezi s tem, česar pa ni storilo.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je toženka v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da je terjatev tožnika pobotala z nasprotno istovrstno terjatvijo v višini 48.053,76 EUR(1), ki jo ima do tožnika, o čemer je dne 10.10.2008, še pred vložitvijo predloga za izvršbo, podala pobotno izjavo. Glede na to, da je bila pobotna izjava dana med strankama zunaj pravde(2), toženka uveljavlja predpravdno pobotanje. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženka ni uveljavljala samostojnega procesnega ugovora ali nasprotnega zahtevka. S podanim ugovorom je toženka le zanikala, da bi tožnikov zahtevek še obstajal. Takšen ugovor pa spada med ugovore ugasle pravice in ga sodišče obravnava na isti način, kot če bi toženka ugovarjala plačilo terjatve. Če je takšen ugovor podan(3), sodišče raziskuje, ali sta res obstojali obe terjatvi, ali so bili podani pogoji pobotanja in ali je bila pobotna izjava izjavljena na pravno učinkovit način. Tega pa sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe določila 311. člena OZ ni storilo, na kar pritožba utemeljeno opozarja.

6. Stališče sodišča prve stopnje, da je mogoče pobotati le likvidno terjatev, ki ni sporna, je napačno. Takšna bi bila pravzaprav le terjatev, ki je ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, saj je le takšna terjatev v celoti nesporna in določena. To pa ni namen zakona, ki pogoja likvidnosti za pobotanje ne omenja(4) (311. člen OZ). Pobotanje ni mogoče, če terjatev ne obstaja. Če pa je terjatev sporna, kot v obravnavanem primeru, dolžnik prevzame tveganje posledic neobstoja terjatve in s tem pobotanja. Čim je toženka uveljavljala predpravdno pobotanje v pravdi, mora sodišče ugotavljati, ali sporna terjatev obstoji, česar pa prvostopenjsko sodišče ni storilo.

7. Zaradi zmotne uporabe materialnopravnega določila 311. člena OZ sodišče prve stopnje dejanskega stanja v zvezi z obstojem toženkine sporne terjatve ni ugotavljalo. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu s 355. členom ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo sodišče moralo ugotoviti, ali terjatev toženke obstoji, ali so bili podani pogoji pobotanja in ali je bila pobotna izjava izjavljena na pravno učinkovit način. Če bo ugotovilo, da terjatev toženke obstoji in so bili izpolnjeni pogoji za pobotanje (ki so določeni v 311. in 312. členu OZ), je do pobotanja prišlo. Glede na uspeh obravnave pobotnega ugovora bo tako sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ugodilo tožbenemu zahtevku ali pa ga zavrnilo.

8. V skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.

(1) iz naslova pogodbene kazni, odškodnine za škodo zaradi stvarnih napak ter odškodnine zaradi zamude pri izvedbi del

(2) M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, stran 389

(3) J. Juhart, Civilno procesno pravo, stran 295

(4) M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, stran 392, enako VSL sodba I Cpg 598/2010