Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker pritožnica v pritožbi zatrjuje, da naj bi se njena hči celo prekomerno prehranjevala, kar je v nasprotju z zapisano izjavo, obenem pa pritožnica do sedaj ni bila zaslišana, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče namreč lahko zasliši ne le izvedenca, temveč tudi najbližjo osebo, med katere spada tudi mati. Le na ta način izveden dokaz je v situaciji, kakršna je predmetna, lahko procesno upošteven oziroma ima potrebno dokazno moč.
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je sprejem A. C. M. iz R. na oddelku pod posebnim nadzorom brez sklepa sodišča, ki ga je izvedla Psihiatrična bolnišnica v Begunjah utemeljen. Imenovano pacientko je zadržalo na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice v Begunjah še do 3. 8. 2011. Odločilo je tudi, da stroški tega postopka bremenijo proračun.
Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo mati osebe. Poudarja, da ni utemeljena obrazložitev sklepa, da pacientka, njena hči, ni jedla, ni pila in s tem ogrozila sebe in da posledično opušča osnovne življenjske funkcije, s čemer se izčrpava. Dejansko stanje je na strani pacientke drugačno, imenovana se celo prekomerno prehranjuje. Vsekakor bi bilo zato treba v postopku zaslišati mater – pritožnico, ki so ji najbolj poznane razmere na strani pacientke. Upoštevaje, da ni bila zaslišana in izpovedala o zdravstvenem stanju pacientke, se v zvezi z odločitvijo sodišča pritožuje, saj bi morala vsekakor biti zaslišana in pojasniti dejansko zdravstveno stanje pacientke. Šele potem bi lahko sodišče o zadevi odločilo.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev predvsem oziroma tudi na navedbe matere pridržane osebe, ki naj bi zaradi socialne izolacije, v kateri živi doma, začela opuščati skrb za povsem osnovne življenjske funkcije in sicer ni več jedla niti pila, opustila je tudi osebno higieno. V tej ključni okoliščini je ugotovilo tisto posledico, ki je nastala zaradi njenega psihičnega stanja – ugotovljene psihoze iz shizofrenskega kroga. Na podlagi tako ugotovljenega konkretnega dejanskega stanu je tudi uporabilo določbo 53. člena v zvezi z 39. členom ZDZdr. V pritožbi pa poudarja, da je dejansko stanje drugačno, kot pa izhaja iz podatkov spisa (predvsem iz sprejemnega lista), na katerem je zdravnica T. B. zapisala njene opisane navedbe. Ker pritožnica v pritožbi zatrjuje, da naj bi se njena hči celo prekomerno prehranjevala, kar je v nasprotju z zapisano izjavo, obenem pa pritožnica do sedaj ni bila zaslišana, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. V skladu z določbo prvega odstavka 64. člena ZDZdr namreč sodišče lahko zasliši ne le izvedenca, temveč tudi najbližjo osebo, med katere spada tudi mati (3. alineja 10. točke 2. člena cit. zakona). Le na ta način izveden dokaz pa je v situaciji, kakršna je predmetna, lahko procesno upošteven oziroma ima potrebno dokazno moč (prvi odstavek 30. člena ZDZdr v zvezi s 37. členom ZNP).
Ob povedanem je moralo sodišče druge stopnje pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo v nov postopek.
V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zaslišati tudi mater pridržane osebe.