Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Obrazložitev

Revizija glede zneska 125,19 EUR se zavrže. Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se ob delni ugoditvi pritožbi tožeče stranke sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da mora tožena stranka v 15 dneh plačati tožeči stranki iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti še 4.000,00 EUR zadoščenja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2003 dalje do prenehanja obveznosti in povrniti dodatnih 524,92 EUR njenih pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do prenehanja obveznosti. Sicer se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh povrniti 94,87 EUR njenih pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila; svoje pritožbene stroške pa krije sama.

Sicer se revizija zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 113,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan tožniku plačati 15.600,00 EUR in povrniti pravdne stroške v višini 2.178,62 EUR, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in izpodbijano sodbo v odločitvi o stroških postopka spremenilo tako, da je toženec dolžan tožniku plačati še dodatnih 447,98 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi; v ostalem delu je pritožbo tožnika in v celoti pritožbo toženca zavrnilo ter v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper to sodbo je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da mu prisodi še odškodnino v znesku, s katerim ni uspel s pritožbo. Meni, da je odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo prenizka, in sicer iz vseh uveljavljanih naslovov. V zvezi z odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem opozarja, da so bile bolečine hude in so občasno takšne še sedaj, nevšečnosti pa so bile številne; prisojena odškodnina za to obliko škode v znesku 4.000,00 EUR je bistveno prenizka. Poleg tega je sodišče druge stopnje v tem delu z napačnim povzemanjem pritožbenih navedb in z neopredelitvijo do pritožbene graje izostanka dokazne ocene mnenja dr. C. storilo tudi bistveno kršitev določb postopka. Občutno prenizka je po mnenju revidenta tudi prisojena odškodnina za strah. Ob samem padcu se je tožnik tako močno ustrašil, da se je tresel. Intenziven in dolgotrajen pa je bil zlasti strah za izid zdravljenja, ki je bil tudi objektivno pogojen. Tožnik se je predvsem bal možne operacije, za katero se tudi iz strahu pred možnim poslabšanjem stanja nazadnje ni odločil, bal se je tudi za svojo zaposlitev in posledično za svojo eksistenco. Nadalje se tožnik ne strinja z odmerjeno višino odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Opozarja, da je bil vse življenje fizični delavec, sedaj pa ni več sposoben za dela z desno roko, pri katerih je potrebno dvigovanje lažjih bremen, in za dela, pri katerih je potrebno dvigovanje nad horizontalo. Ne more voziti avtomobila, hitro hoditi, težave ima pri osebni higieni. V službi mu bodo poiskali drugo delo, saj svojega ne zmore opraviti več niti deset odstotkov. Na koncu revident izpodbija tudi odločitev o zavrnitvi njegovega zahtevka za plačilo premoženjske škode iz naslova povrnitve stroškov prevozov k zdravniku .

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija glede zneska 125,19 EUR ni dovoljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo z omejenim obsegom izpodbijanja. Po drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je dovoljena v tistih premoženjskih sporih, v katerih vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR. Tožnik v reviziji izpodbija tako odločitev o odškodnini za nepremoženjsko škodo kot tudi (deloma) odločitev o odškodnini za premoženjsko škodo (iz naslova povrnitve stroškov prevozov k zdravniku )

. Nepremoženjska in premoženjska škoda imata različno dejansko in pravno podlago, in sicer tudi v primeru, ko se uveljavljata z eno tožbo. V takšnem primeru se v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se nanaša na premoženjsko škodo, znaša 125,19 EUR. Ker ta znesek ne presega revizijskega praga, tožnikova revizija v tem delu ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP v tem delu zavrglo.

7. V preostalem (dovoljenem) delu je revizija delno utemeljena.

8. V zvezi z revizijsko zatrjevanimi kršitvami določb postopka, ki naj bi jih storilo sodišče druge stopnje pri obravnavanju tožnikove pritožbe glede odločitve o odškodnini za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, revizijsko sodišče ugotavlja, da odločba pritožbenega sodišča (tudi) v tem delu zadosti zahtevanemu standardu obrazloženosti(1). Sodišče prve stopnje je v pritožbeno izpodbijanem delu svoje dokazne ocene za posamezne relevantne dokaze navedlo argumente dokazne (ne)vrednosti, p osamezne dokaze pa je nato tudi primerjalo med seboj. Pritožbeno sodišče je sprejelo dokazno oceno sodišča prve stopnje in iz nje izpeljane ugotovitve o odločilnih dejstvih; v takšnem primeru ni nujna ponovitev vseh dokaznih argumentov, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje. Revizijski očitki o napačnem povzemanju pritožbenih navedb pa so presplošni, da bi jih revizijsko sodišče obravnavalo.

9. Ko revizijsko sodišče preizkuša materialnopravno pravilnost odločitve o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo, je vezano na dejanske ugotovitve sodišč nižjih stopenj glede posameznih oblik nepremoženjske škode (tretji odstavek 370. člena ZPP). Te so v konkretnem primeru razvidne iz razlogov na sedmi do deveti strani prvostopenjske sodbe, ki je (v tem delu) prestala pritožbeni preizkus. Vse revizijske navedbe, ki takšno dejansko stanje presegajo (o tem, da so bile tožnikove

bolečine hude, o strahu zaradi možne operacije, o nezmožnosti vožnje avtomobila, itd.), so zato neupoštevne.

10. Tožnik je utrpel udarnino desne rame in posledično pretrganje desne supraspinatne mišice, udarnino desnega zapestja, udarnino desne strani medenice ter udarnino in zvin desnega gležnja. Za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je bilo tožniku prisojenih 4.000,00 EUR. Ob dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje , ki se nanašajo na to obliko nepremoženjske škode (trajanje in intenzivnost bolečinskih obdobij, obsežna fizioterapija, itd.), je takšna odškodnina po oceni revizijskega sodišča v skladu s kriteriji iz 179. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in v okvirih, ki jih je v podobnih primerih začrtala sodna praksa.

11. Prav tako revizijsko sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišč nižjih stopenj glede odškodnine za pretrpljeni strah. Poudariti je treba, da so bila vsa pravno relevantna dejstva, na katera revident (ponovno) opozarja - predvsem intenzivnost in dolgotrajnost sekundarnega strahu - primerno ovrednotena že v pravnomočni sodbi. Prisojena odškodnina iz tega naslova v znesku 1.200,00 EUR je (tudi) po presoji revizijskega sodišča pravično zadoščenje za to obliko nepremoženjske škode . Drugačne revizijske navedbe tega stališča ne morejo omajati.

12. Utemeljena pa je revizijska graja na nižjih stopnjah sojenja odmerjene odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti .

Revizijsko sodišče poudarja, da je tožnik zaradi zmanjšane gibljivosti ramenskega sklepa in ( posledično)

desne (dominantne) roke oviran v svojem poklicu, v svojem siceršnjem življenju pa se sooča s številnimi omejitvami in je trajno prizadet na mnogih področjih vsakodnevnih aktivnosti. Ni moč prezreti, da se je tožniku po obravnavani poškodbi življenje bistveno spremenilo.

Ta

dejstva - kljub temu, da je treba pri tožniku razmejiti škodo, ki je nastala zaradi obravnavane nezgode, od škode, ki je posledica degenerativnih sprememb - v primerjavi s prisojenimi odškodninami v podobnih zadevah(2) narekujejo zvišanje zadoščenja iz tega naslova za 4.000,00 EUR, torej odmero pravične denarne odškodnine za to obliko škode v znesku

14.400,00 EUR.

13. Spremenjena odločitev glede glavničnega dela tožnikovega zahtevka je terjala od revizijskega sodišča tudi spremembo prvostopenjske in drugostopenjske odločitve glede stroškov postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Glede na spremenjeni pravdni uspeh revizijsko sodišče ocenjuje, da je uspeh tožnika v postopku pred sodiščem prve stopnje oseminsedemdesetodstoten. Skupno odmerjeni pravdni stroški tožnika na prvi stopnji (upoštevajoč tudi odvetniške stroške za sestavo odškodninskega zahtevka, vloženega pri tožencu) znašajo 3.504,08 EUR, toženčevi pa 134,74 EUR. Ob upoštevanju opisanega uspeha in po medsebojnem pobotanju je toženec dolžan tožniku povrniti 2.703,54 EUR njegovih pravdnih stroškov, nastalih v postopku na prvi stopnji, zaradi česar je bilo treba prisojeni znesek teh (2.178,62 EUR) zvišati za 524,92 EUR . V postopku pred sodiščem druge stopnje toženec s svojo pritožbo ni uspel, tožnik pa je uspel v višini dvaindvajset odstotkov. Glede na takšen uspeh je revizijsko sodišče odločilo, da toženec svoje pritožbene stroške krije sam, tožniku pa je dolžan povrniti dv aindvajset

odstotkov njegovih stroškov pritožbenega postopka, to je 94,87 EUR (drugi odstavek 154. člena ZPP).

14. Revizijsko sodišče je iz zgoraj navedenih razlogov reviziji deloma ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe (prvi odstavek 380. člena ZPP), v preostalem pa je revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

15. Glede stroškov revizijskega postopka je revizijsko sodišče odločilo v skladu z drugim odstavkom 165. člena in drugim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnik je s svojo revizijo uspel v višini dvaindvajset odstotkov, zaradi česar mu je toženec dolžan povrniti tudi takšen odstotek njegovih revizijskih stroškov, to je 113,35 EUR. Pritožbene in revizijske stroške je revizijsko sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo.

Op. št. (1): Opredeljenem na primer v sodbi Vrhovnega sodišča RS III Ips 2/2005 z dne 18. 9. 2007. Op. št. (2): Primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 556/2008 z dne 12. 9. 2008 in II Ips 351/2001 z dne 6. 2. 2002.