Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je sodnik sodišča prve stopnje zoper obdolženca podaljšal pripor za en mesec na podlagi tretjega odstavka 432. člena ZKP ob smiselni uporabi določb 207. člena ZKP, torej s pravnomočno odločbo, ki ni navedena med tistimi, ki so taksativno naštete v citiranem četrtem odstavku 420. člena ZKP. To pomeni, da zahtevi za varstvo zakonitosti zoper takšen pravnomočen sklep nista dovoljeni. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zahtevi obdolženca in njegovih zagovornikov kot nedovoljeni zavrglo.
Zahtevi za varstvo zakonitosti se zavržeta.
A. 1. Okrajno sodišče v Brežicah je z uvodoma navedenim sklepom na podlagi tretjega odstavka 432. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ob smiselni uporabi določb 207. člena ZKP za en mesec, to je do 13. 6. 2016, podaljšalo pripor zoper obdolženca, ki je odrejen iz pripornega razloga begosumnosti. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbi obdolženca in njegovih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeni.
2. Zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora so zahtevi za varstvo zakonitosti vložili obdolženec in njegovi zagovorniki, kot uvodoma navajajo, zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost izpodbijanega sklepa. Vrhovnemu sodišču predlagajo odpravo pripora zoper obdolženca, podrejeno pa odreditev milejšega ukrepa hišnega pripora oziroma javljanja na policijski postaji oziroma varščine.
B.
3. Po prvem odstavku 420. člena ZKP je zahtevo za varstvo zakonitosti dovoljeno vložiti zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo. Izjema od tega pravila je predpisana v četrtem odstavku navedenega člena, ki določa, da se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena ZKP).
4. Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je sodnik sodišča prve stopnje zoper obdolženca podaljšal pripor za en mesec na podlagi tretjega odstavka 432. člena ZKP ob smiselni uporabi določb 207. člena ZKP, torej s pravnomočno odločbo, ki ni navedena med tistimi, ki so taksativno naštete v citiranem četrtem odstavku 420. člena ZKP. To pomeni, da zahtevi za varstvo zakonitosti zoper takšen pravnomočen sklep nista dovoljeni. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zahtevi obdolženca in njegovih zagovornikov kot nedovoljeni zavrglo.
C.
5. Glede na navedeno določbo četrtega odstavka 420. člena ZKP zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora sodnika okrajnega sodišča (tretji odstavek 432. člena ZKP) nista dovoljeni. Zato je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti obdolženca in njegovih zagovornikov kot nedovoljeni zavrglo (423. člen ZKP).