Jedro

Vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi je 2.000,00 EUR, kar ne presega zakonsko določene meje za možnost dopustitve revizije.

Izrek

I. Predlog zoper odločitev o nasprotni tožbi se zavrže. II. Sicer se predlog zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da za potrebe gospodujoče nepremičnine parc. št. 633/1 k. o. ..., last tožnice, v korist vsakokratnega lastnika te nepremičnine, obstaja služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi vozili in stroji po obstoječi poti v dolžini 125 m in širini 3m v breme vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 629 k. o. ..., last tožencev, vsakega do polovice, in v breme vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 628/1, k. o. ..., last toženca do celote. Tožencema je naložilo obveznost izstavitve ustrezne zemljiškoknjižne listine za vpis ugotovljene služnostne pravice v zemljiško knjigo ter nerazdelno plačilo pravdnih stroškov. Nasprotni tožbeni zahtevek za prepoved vznemirjanja lastninske pravice je zavrnilo.

2. Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženca sta vložila predlog za dopustitev revizije zoper drugostopenjsko sodbo in predlagata dopustitev revizije glede vprašanj: - ali je tožnica, s tem ko se je pot, ki poteka po nepremičninah tožencev, uporabljala v priposestvovalni dobi za potrebe dostopa za obdelavo in koriščenje vinograda, priposestvovala služnostno pravico hoje vožnje z vsemi vozili in stroji za potrebe rednega bivanja v zidanici, ki stoji poleg vinograda oziroma gre za dovoljeno širjenje obsega oziroma namena uporabe služnostne pravice; - ali se za ugotavljanje priposestvovalne dobe uporablja 10 letna priposestvovalna doba, določena v Stvarnopravnem zakoniku (v nadaljevanju SPZ), in sicer v primerih, v katerih je priposestvovalna doba začela teči v času uporabe pravnih pravil Občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ) oziroma veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR).

Izpodbijana sodba odstopa od stališč obstoječe sodne prakse višjih sodišč in Vrhovnega sodišča RS. Sporna pot se je uporabljala za potrebe vinograda, nekaj zadnjih let pa za stalno bivanje v zidanici. Sodišči neupravičeno nista upoštevali določil ZTLR in ODZ, čeprav je priposestvovalna doba začela teči še v času njune veljavnosti. Tožnica ni zatrjevala in ni dokazala, da je 50 let uporabljala pot z gradbenimi stroji, ampak je zatrjevala le tiste načine, ki so v uporabi danes. Ne gre le za spremembo prevoznih sredstev, ampak za bistveno drugačno in vsebinsko popolnoma spremenjeno ter povečano uporabo poti.(1) Služnost se pridobi s priposestvovanjem le v takšnem obsegu in na takšen način, kot se je izvrševala v priposestvovalni dobi.(2) Ni je dopustno širiti v smislu, če se spremeni namembnost samega gospodujočega zemljišča.(3) Pritožbeno sodišče je zmotno materialnopravno zaključilo, da je priposestvovalna doba 10 let, ker je tožnica dobroverna. Tožnica je ves čas vedela, da je dostop dovoljen le za potrebe vinograda, zato ni mogla biti v dobri veri.

4. Predlog ni dovoljen glede zahtevka po nasprotni tožbi, zoper odločitev o tožbenem zahtevku pa ni utemeljen.

O dovoljenosti

5. Če revizija ni dovoljena, ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 40.000 eurov, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom tega zakona dopusti sodišče (tretji odstavek odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR, sodišče revizije ne more dopustiti (četrti odstavek 367. člena ZPP). Vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi je 2.000,00 EUR, kar ne presega zakonsko določene meje za možnost dopustitve revizije.

O utemeljenosti

6. Sodna praksa in navedbe predlagateljev izhajajo iz zatrjevanega, a ne ugotovljenega dejanskega stanja. Nižji sodišči sta ugotovili, da se način izvrševanja služnosti ni spremenil, saj je bila uporaba poti ves čas enaka. Predlagatelja zato v zvezi s prvim vprašanjem nista izkazala odstopa od sodne prakse, na katero se sklicujeta. Glede na domnevo dobre vere, ki je toženca niti nista izpodbijala, bi za izpolnitev pogojev priposestvovanja zadostovalo desetletno nemoteno izvrševanje služnosti. Ker pa je iztekla tudi dvajsetletna priposestvovalna doba, bi bili pogoji za priposestvovanje služnosti izpolnjeni ne glede na pravno podlago, na katero bi se oprlo sodišče, zato odgovor na drugo postavljeno vprašanje ne bi vplival na odločitev v zadevi. Predlagatelja poleg navedenega nista izkazala pomembnosti drugega zastavljenega pravnega vprašanja.

7. Ker predlog za dopustitev revizije zoper odločitev o nasprotni tožbi ni dovoljen, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člena ZPP). Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP zoper odločitev o tožbenem zahtevku niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog v tem delu zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Op. št. (1): Sklicujeta se na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2997/2009 z dne 11. 11. 2009. Op. št. (2): Glej odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3557/2009 z dne 10. 3. 2010, I Cp 925/2011 z dne 30. 3. 2011,II Cp 138/2003 z dne 5. 11. 2013 in I Cp 278/5/2013 z dne 2. 4. 2014, enako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 461/2005 z dne 4. 10. 2007. Op. št. (3): Načelno mnenje Vrhovnega sodišča RS sprejeto na občni seji 24. in 25. 6. 1975, enako tudi Višje sodišče v Celju Cp 609/2007 z dne 31. 1. 2008, podobno tudi Višje sodišče v Ljubljani I Cp 3809/2009 z dne 24. 2. 2010.