Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revizija v upravnem sporu ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago zakonskega besedila.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo, katere dovoljenost uveljavlja po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Medobčinskega inšpektorata, št. 06102-93/2010 z dne 12. 5. 2010, v zvezi z odločbo tožene stranke, s katero je ta zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa. Prvostopenjski upravni organ je z navedenim sklepom odločil, da je revidentka dolžna plačati kazen v višini 300 EUR, ker je na komisijskem inšpekcijskem pregledu (zaradi priključitve stanovanjskega objekta na javno kanalizacijsko omrežje) dne 10. 5. 2010 hudo žalila uradno osebo Medobčinskega inšpektorata (1. točka izreka); da mora kazen plačati v osmih dneh od prejema tega sklepa na tam navedeni račun (2. točka izreka); da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve (3. točka izreka) in da z izdajo tega sklepa niso nastali dodatni stroški (4. točka izreka).

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje, „ali lahko uradna oseba po zaključenem upravnem postopku nadleguje udeleženko in udeleženca upravnega postopka, ki nista želela podpisati zapisnika, in hkrati navede v odločbi, da naj bi jo revidentka žalila in ji izreče kazen.“

7. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča in ob primerni uporabi 367. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 revizija v upravnem sporu ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago zakonskega besedila (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 774/2008, X Ips 776/2008 obe z dne 21. 1. 2009 in X Ips 151/2008 ter X Ips 238/2009 obe z dne 9. 4. 2009, X Ips 387/2009 z dne 16. 12. 2009 in X Ips 414/2009 z dne 21. 1. 2010). Prav takšno vprašanje pa revidentka po vsebini postavlja tudi v obravnavanem primeru.

9. Prvi odstavek 111. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), na katerem temelji izpodbijana odločitev, namreč jasno in nedvoumno določa, da kdor pri dejanju postopka huje prekrši red ali zagreši večjo nedostojnost, se ga lahko poleg odstranitve kaznuje tudi z denarno kaznijo do 500 EUR. Ker je navedena določba ZUP tako jasna, da ne potrebuje dodatne razlage, vprašanje razlage citirane določbe ZUP ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidentka pa tudi niti ne zatrjuje (niti ne izkaže), da gre za vprašanje, ki bi v teoriji ali praksi povzročalo posebne dileme in bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti, razvoja prava preko sodne prakse, ali da v sodni praksi sodišča prve stopnje glede tega vprašanja ni enotnosti.

10. Glede na navedeno revidentka ni izkazala izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revidentka ni izkazala niti izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

12. Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so nedoločen pravni pojem, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej, zato mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010) opisane posledice in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, tudi izkazati.

13. Revidentka v obravnavani zadevi zelo hude posledice utemeljuje z navedbo, „da se je v upravnem postopku odločalo o izgradnji naprave za kanalizacijo, katere nepravilna izgradnja bi ji povzročila škodo, kar je tudi dokazala v vzporednem postopku.“

14. Glede na pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu revidentka v obravnavanem primeru ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidentka namreč v obravnavani zadevi ni niti navedla niti izkazala posledic izpodbijane odločitve (izrek denarne kazni), temveč se je sklicevala le na morebitne posledice, ki bi ji lahko nastale v drugem postopku.

K II. točki izreka:

15. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka na podlagi določb prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.