Jedro

Upnik mora položiti tudi zahtevani predujem za stroške organov policije za nudeno pomoč ob izvršbi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo upniku, da mora v 8 dneh založiti predujem za stroške organov policije v višini 10.000,00 SIT, ker bo v nasprotnem primeru izvršbo ustavilo.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil upnik ter iz vsebine pritožbe izhaja, da smiselno uveljavlja pritožbeni razlog kršitve določb izvršilnega postopka in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je na več urgenc za opravo rubeža z intervencijo prejel izpodbijani sklep, čeprav ga sodišče doslej ni obvestilo o datumu in uri rubeža, ki naj bi bil opravljen. Zato meni, da ni nobenega razloga, da bi zavezanec kakorkoli oviral ali nudil odpor izvršilnemu organu.

Sodišče tudi neutemeljeno terja plačilo predujma za sodelovanje policije, ki mora glede na določilo 46. člena Zakona o izvršilnem postopku nuditi pomoč uradni osebi, ki opravlja izvršbo, za katero ni upravičena terjati plačila. Sicer pa je upnik založil zahtevani predujem za stroške sodnega izvršitelja že 15.3.1993, a delo vse doslej ni bilo opravljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Upnik sicer utemeljeno navaja v pritožbi, da je 15.3.1993 plačal predujem za stroške zunanjega poslovanja sodnega izvršitelja v obravnavani zadevi ter v znesku 1.077,00 SIT. Iz uradnega zaznamka z dne 20.7.1993 (list. št.9 a) v spisu pa izhaja, da se je tega dne izvršilni organ zglasil pri dolžniku in ugotovil, da rubeža ne bo mogel opraviti brez asistence policije, ker dolžnik ne bo prostovoljno poravnal terjatve in bo nudil fizični odpor. Ob takem stanju pa je sodišče prve stopnje utemeljeno naložilo upniku plačilo dodatnega predujma za stroške organov policije. Po določilu II. odst. 32. člena mora upnik dati predujem za izvršilne stroške v roku, ki mu ga določi sodišče. Kot izhaja iz uradnega zaznamka z dne 24.11.1993 (list.št. 12) policija redno zaračuna sodišču stroške v vseh zadevah, kjer je nudila asistenco po 46. členu Zakona o izvršilnem postopku. Iz navedenega zakonitega določila pa ne izhaja, da bi morala policija zahtevano pomoč nuditi brezplačno, kot zatrjuje pritožba in kar tudi ne izhaja iz določila II. odst. 17. člena Zakona o rednih sodiščih (Ur. l. SRS št. 10/77, 4/82, 37/82, 7/86, 14/87, 24/88 in Ur. l. RS št. 8/90), po katerem so vsi organi dolžni dajati pomoč sodiščem pri izvrševanju njihovih nalog. Zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom naložilo upniku založitev predujma za predvidene stroške organov policije ob predlagani izvršbi.

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni ugotovilo kakih formalnih kršitev iz razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom čl. 380 tč. 2 ZPP v zvezi s 14. členom ZIP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Določbe Zakona o pravdnem postopku in Zakona o izvršilnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi I. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).