Up-110/99

16. 6. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. H., ki ga zastopajo dr. P. Č., R. Č. in A. Č., odvetniki v G. na seji senata dne 16. junija 1999

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. H. zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju št. K 53/98 z dne 9. 4. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog pritožnikovih zagovornikov za odpravo pripora oziroma njegovo nadomestitev s hišnim priporom. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da iz hiše, v kateri bi prestajal hišni pripor, ni mogoče telefoniranje, ker hiša nima telefonskega priključka, uporaba Mobitela pa na tem območju tudi ni mogoča. Ponovitvena nevarnost naj bi bila izključena, ker je vrnil obrt avtoprevoznika. Poleg tega je sodišču dal izjavo, da v primeru hišnega pripora policiji dovoljuje opazovanje, prisluškovanje in snemanje. V priporu je že od leta 1997 in je bolan, glavna obravnava pa bo zaradi poslušanja zvočnih zapisov prisluškovanja trajala še zelo dolgo. Ustavni pritožbi prilaga kopijo odločitve višjega sodišča, ki je v nekem drugem primeru zavzelo drugačno stališče. Po pritožnikovem mnenju ni zakonskih razlogov za pripor, zato naj bi bila podana kršitev 20. člena Ustave.

2.Sodišče je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je podan utemeljen sum, da je pritožnik storil več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Obstoj pripornega razloga je utemeljilo z okoliščinami, da je pritožnik deloval v združbi, da je bil eden od organizatorjev prevozov mamil, da je šlo za utečene posle, dobro organiziranost in usklajenost vseh udeležencev ter da so določene osebe ostale na prostosti. Ocenilo je, da vrnitev obrti avtoprevoznika ne izključuje ponovitvene nevarnosti, saj bi lahko pritožnik prevoze heroina organiziral tudi drugače. Presodilo je, da je zaradi dejanj, ki se pritožniku očitajo, ogroženo zdravje in življenje potencialnih uživalcev mamil in da je pripor neogibno potreben za varnost ljudi. Po presoji sodišča namreč nevarnosti, ki jo pritožnik predstavlja za okolico, ni mogoče odvrniti z odreditvijo hišnega pripora, saj bi pritožnik tudi v hišnem priporu lahko organiziral prevoze heroina, ker ni mogoče popolnoma izključiti stikov z drugimi osebami.

B.

3.Z navajanjem okoliščin, ki naj bi utemeljevale odreditev hišnega pripora, pritožnik izpodbija pravilnost ugotovitve dejanskega stanja in pravno presojo sodišča. Ustavno sodišče je v svojih odločitvah o ustavnih pritožbah že večkrat poudarilo, da ni inštanca sodiščem, ki odločajo v kazenskem postopku, in ni pristojno presojati pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja ter uporabe materialnega in procesnega prava samih po sebi. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se Ustavno sodišče pri odločanju o ustavni pritožbi omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (tako že v sklepu št. Up-103/97 z dne 26. 2. 1998 - OdlUS VII, 118).

4.Po določbi drugega odstavka 19. člena Ustave se nikomur ne sme vzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. Po določbi prvega odstavka 20. člena Ustave se sme oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pripreti samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi.

5.Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št 63/94, 72/98 in 6/99 - v nadaljevanju: ZKP) določa v 3. točki drugega odstavka 201. člena, da se sme pripor odrediti, če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, in njene osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere v katerih živi, ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo oseba ponovila kaznivo dejanje, dokončala poskušeno kaznivo dejanje ali storila kaznivo dejanje, s katerim grozi. Za odpravo ponovitvene nevarnosti predvideva ZKP, poleg pripora kot najhujše oblike posega v pravice obdolženca, tudi milejše ukrepe: prepoved približanja določenemu kraju ali osebi (195.a člen), varščino (196. člen) in hišni pripor (199.a člen). Po prvem odstavku 199.a člena ZKP lahko sodišče zoper obdolženca odredi hišni pripor, če obstoji priporni razlog ponovitvene nevarnosti, vendar odreditev pripora ni neogibno potrebna za varnost ljudi. Pri izbiri ukrepa mora sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 192. člena ZKP upoštevati, da ne uporabi strožjega ukrepa, če se da isti namen doseči z milejšim. Po tretjem odstavku 192. člena ZKP se odrejeni ukrepi odpravijo tudi po uradni dolžnosti, če prenehajo razlogi, ki so jih narekovali, oziroma se nadomestijo z drugim milejšim ukrepom, če se za to pokažejo razlogi.

6.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-18/93 z dne 11.4.1996 (Uradni list RS, št. 25/96 in OdlUS V, 40) in v drugih odločitvah o pripornih zadevah opredelilo pogoje za poseg v osebno svobodo posameznika. Po stališču Ustavnega sodišča mora sodišče pri vsakem odločanju o priporu ugotoviti, ali so izpolnjene vse ustavne in zakonske zahteve za odreditev ali podaljšanje pripora, in pri tem skrbno presoditi morebitne nove okoliščine, ki se pojavijo med postopkom na strani obdolženca.

7.Tako mora sodišče tudi v primeru predloga priprtega za odpravo pripora ali njegovo nadomestitev z milejšim ukrepom ugotoviti, ali je še podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja in priporni razlog. Sklepanje sodišča o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti mora temeljiti na konkretnih okoliščinah, iz katerih je možno napraviti na življenjskih izkušnjah utemeljen sklep, da obstaja realna nevarnost, da bo obdolženec ponovil določeno specifično kaznivo dejanje. Sodišče mora nadalje ugotoviti, da obstoji nevarnost ponavljanja takšnega dejanja, ki pomeni ogrožanje varnosti ljudi. Nato pa mora ob uporabi načela sorazmernosti presoditi, ali je pripor še vedno neogibno potreben za dosego cilja (odvrnitev ponovitvene nevarnosti) ali pa ga je možno doseči tudi z odreditvijo predlaganega milejšega ukrepa. Pri tem mora sodišče upoštevati vse okoliščine primera, zlasti morebitna nova dejstva, ki so navedena v predlogu, in svojo presojo tudi obrazložiti.

Ustavno sodišče ugotavlja, da je sodišče o pritožnikovem predlogu odločalo v skladu z zgoraj navedenimi pogoji. Navedlo in ocenilo je okoliščine, na podlagi katerih je sklepalo na obstoj ponovitvene nevarnosti, in posebej presodilo tudi pomen novih okoliščin, ki jih je pritožnik navedel v predlogu.

Pritrditi je treba stališču sodišča, ki ga je ob odločanju o ustavnih pritožbah že večkrat zavzelo tudi Ustavno sodišče, da predstavlja kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili hudo ogrožanje varnosti ljudi, tako da je ob izkazani nevarnosti ponavljanja tovrstnih kaznivih dejanj in ob razumni presoji, da te nevarnosti ni mogoče odvrniti z milejšimi ukrepi, izpolnjen tudi ustavni pogoj neogibne potrebnosti posega v pritožnikovo osebno svobodo. Sodišče je svojo odločitev o zavrnitvi predloga za nadomestitev pripora s hišnim priporom ustrezno obrazložilo. Sklepanju sodišča, da z odreditvijo hišnega pripora glede na okoliščine primera ni mogoče odvrniti nevarnosti, ki bi jo pomenila pritožnikova ponovna vključitev v kriminalno dejavnost, ni mogoče odreči razumne presoje.

8.Pritožnik ne more zahtevati nadomestitve pripora s hišnim priporom zgolj zato, ker je to storilo drugo sodišče v podobnem primeru zoper drugega obdolženca. Ob odločanju o predlogu za nadomestitev pripora z milejšim ukrepom sodišče glede na celoto okoliščin primera, tako objektivnih kot subjektivnih, za vsakega obdolženca posebej presoja, ali so še podani razlogi za pripor, in ocenjuje možnost odreditve drugega ukrepa.

Ker je sodišče pri odločanju o priporu presodilo vse, kar je pomembno za odločitev o ustavno dopustnem posegu v osebno svobodo, ni podana kršitev določbe 20. člena Ustave, s tem pa tudi ne kršitev pravice do osebne svobode iz 19. člena Ustave.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Miroslava Geč - Korošec.

Predsednica senata dr. Mirjam Škrk