- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 2977/2010
ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.2977.2010 Civilni oddelek
Povzetek
- Neprostovoljna hospitalizacija in njena ustavnosodna kontrolaAli so izpolnjeni zakonski pogoji za neprostovoljno hospitalizacijo in kakšna je vloga sodišča pri presoji teh pogojev?
- Utemeljenost pritožbe zoper sklep o hospitalizacijiAli je pritožba B. D. utemeljena glede na neobrazloženost sklepa sodišča prve stopnje in neizpolnitev zakonskih pogojev za hospitalizacijo?
- Pogoji za neprostovoljno hospitalizacijoKateri so zakonski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za neprostovoljno hospitalizacijo po Zakonu o duševnem zdravju?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Neprostovoljna hospitalizacija pomeni omejitev ustavnih pravic do osebne svobode, do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja Ker gre za hud poseg v človekove pravice, zakon predvideva sodno kontrolo nad tovrstnim omejevanjem človekove svobode.
Sodišče svojo kontrolno funkcijo opravi le, če vsebinsko presodi, ali so izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve.
Izrek
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v 1. in 2. točki izreka razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se B. D. do 6. 8. 2010 zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice B. brez privolitve.
Zoper tak sklep se pritožuje B. D. Navaja, da zakonski pogoji za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom niso izpolnjeni, izpodbijani sklep pa je neobrazložen in predstavlja zgolj citiranje zakonskih določb in mnenja izvedenca. Pritožnica je popolnoma zdrava in se dobro počuti, s svojim ravnanjem pa ne ogroža svojega življenja ali življenja drugih, pa tudi ne svojega zdravja ali zdravja drugih in ne povzroča materialne škode. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep odpravi ali pa sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.
Pritožba je utemeljena.
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja prisilno hospitalizacijo oseb z duševno motnjo. Neprostovoljna hospitalizacija pomeni omejitev ustavnih pravic do osebne svobode, do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja. Tak ukrep je dopusten le v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane zakonske predpostavke, ki jih določa 39. člen Zakona o duševnem zdravju (Ur. l. RS, št. 77/2008; v nadaljevanju ZDZdr). Ker gre za hud poseg v človekove pravice, zakon predvideva sodno kontrolo nad tovrstnim omejevanjem človekove svobode. Sodna kontrola upravičenosti posega pa je ustrezno opravljena, če sodišče vsebinsko presodi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve.
V skladu z določbo 39. člena ZDZdr (v tem primeru v zvezi s 53. členom ZDZdr) je zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je ogrožanja iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje ter če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (to je z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).
Izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, torej o tem, ali so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi trije zgoraj navedeni pogoji. Sodišče sicer ugotavlja, da B. D. ogroža svoje življenje in življenje drugih, ker se “nekontrolirano“ vozi z avtomobilom, ugotovi tudi (vsaj smiselno), da je to ravnanje posledica duševne motnje – bipolarne afektivne motnje. A sodišče prve stopnje ne ugotovi dvojega: 1. ali ima pritožnica zaradi bipolarne afektivne motnje hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in 2. ali navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi, manj skrajnimi, oblikami zdravljenja. Neobrazložen predlog izvedenca, da oseba potrebuje 14 dni zdravljenja v varovanem oddelku, ne zadošča za tako skrajen ukrep.
Ker je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007-ZPP-UPB3 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), je višje sodišče v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 30/86) pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku vsebinsko presoditi, ali so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 39. člena ZDZdr in v sklepu to pojasniti. Prepis zakonskih določb ne zadošča za izkaz pogojev za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.