Jedro

Prenehanje veljavnosti storilčevega vozniškega dovoljenja je zgolj posledica seštevka kazenskih točk in se ob njegovem izreku zato ne uporabljajo določbe o odmeri sankcij, torej tudi ne o njihovi omilitvi.

V postopku preizkusa pravilnosti izdanega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja gre le za preizkus pogojev za izdajo tega sklepa, s katerim se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja kot posledica pred tem pravnomočno izrečenih kazenskih točk, torej le za preizkus pravilnosti seštevka kazenskih točk, izrečenih storilcu kot vozniku začetniku, in presojo pravilnosti, ali je v tem svojstvu v zakonsko določenem času storilec dosegel oziroma presegel sedem kazenskih točk v cestnem prometu.

Določbe 189. člena ZVCP-1 ne veljajo za voznike začetnike.

Izrek

Pritožba storilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi odločba sodišča prve stopnje o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Obrazložitev

: Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje storilcu kot vozniku začetniku izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker je s tremi plačilnimi nalogi presegel sedem kazenskih točk, saj jih je skupaj dosegel devet. Proti tej odločbi se pravočasno pritožuje storilec, ker vozniško dovoljenje nujno potrebuje kot edini redno zaposleni v družini, saj ima kot monter naprav terensko delo in vozi službeni kombi, in meni, da bi ga Ministrstvo za pravosodje moralo po 189. členu Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) obvestiti o kazenskih točkah in ga po izrečenih štirih kazenskih točkah napotiti na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, katera je organizirana za ostale voznike.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in zakonito, ko je storilcu z izpodbijano odločbo izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V skladu z določbo četrtega odstavka 235. člena ZVCP-1 se namreč vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk v cestnem prometu. Iz razlogov izpodbijane odločbe je razvidno, da so storilcu bile izrečene kazenske točke zaradi treh prekrškov vožnje pod vplivom alkohola iz a) točke tretjega odstavka 130. člena ZVCP-1, navedeno je, v kolikšnem številu so mu bile kazenske točke izrečene in kdaj je posamezni plačilni nalog postal pravnomočen, prav tako pa iz izreka in razlogov odločbe izhaja tudi ugotovitev, da je storilec vse tri prekrške storil kot voznik začetnik, zaradi česar mu je sodišče prve stopnje utemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Navedeno prenehanje veljavnosti storilčevega vozniškega dovoljenja je zgolj posledica seštevka kazenskih točk in se ob njegovem izreku zato ne uporabljajo določbe o odmeri sankcij, torej tudi ne o njihovi omilitvi. Zaradi tega ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb o tem, da storilec kot edini zaposleni v družini nujno potrebuje veljavno vozniško dovoljenje, ker ima kot monter naprav terensko delo in vozi službeni kombi, zaradi česar je njegova zaposlitev odvisna od veljavnega vozniškega dovoljenja. V postopku preizkusa pravilnosti izdanega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja gre namreč le za preizkus pogojev za izdajo tega sklepa, s katerim se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja kot posledica pred tem pravnomočno izrečenih kazenskih točk, torej le za preizkus pravilnosti seštevka kazenskih točk, izrečenih storilcu kot vozniku začetniku, in presojo pravilnosti, ali je v tem svojstvu v zakonsko določenem času storilec dosegel oziroma presegel sedem kazenskih točk v cestnem prometu. Ta presoja je bila v obravnavanem primeru pravilna, prav tako pa se je bil storilec tudi dolžan sam seznaniti z vsemi določbami, ki jih kot voznik začetnik v cestnem prometu mora poznati, torej tudi s tem, da zanj doseženih oziroma preseženih sedem kazenskih točk pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj določbe 189. člena ZVCP-1 veljajo zgolj za voznike, ne pa tudi za voznike začetnike. Zato ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb storilca o tem, da bi ga Ministrstvo za pravosodje moralo obvestiti o izrečenih štirih kazenskih točkah in ga napotiti na izobraževanje in usposabljanje za varno sodelovanje v prometu, po katerem bi se mu, enkrat v dveh letih, iz evidence izbrisale štiri kazenske točke; tak položaj voznikov začetnikov je namreč mogoče utemeljevati prav z razlikami, ki so posledica njihove različne stopnje usposobljenosti za udeležbo v javnem prometu.

Zaradi navedenega višje sodišče ne more upoštevati pritožbenih navedb storilca in je zato na podlagi določbe tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom Zakona o prekrških (ZP-1) pritožbo storilca zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo odločbo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišča prve stopnje.