Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
06.03.2023
07120-1/2023/103
Uradni postopki, OP umrlih, Zdravstveni osebni podatki, Privolitev
Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 1. 3. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o naslednjih vprašanjih:
1. V primeru, da se pritožba nanaša na zdravstveno obravnavo umrlega pacienta, ali lahko zbornica tako pritožbo obravnava in jo pošlje v izjasnitev zdravniku, ki je obravnaval pacienta, oziroma od njega ali tretjih oseb pridobiva pojasnila v zvezi z zdravstveno obravnavo pacienta, ne glede na to, kdo je podal pritožbo.
2. Če postopanje pod prejšnjo točko praviloma ni dopustno, ali je dopustno, če je pritožbo podal svojec umrlega. Ali je v tem primeru pomembno, za katerega svojca gre (partner, otrok, drug svojec, vnuk itd.).
3. Če je postopanje pod prejšnjo točko dopustno, ali zadostuje zgolj vložena pritožba (pod dodatno predpostavko, da je svojec seznanjen, da bo zbornica pri obravnavi pritožbe obdelovala in pridobivala tudi dodatna pojasnila, ki bodo vsebovala podatke umrlega) ali pa je za obravnavo potrebno izrecno soglasje svojca, da zbornica lahko obdeluje in pridobiva podatke umrlega oziroma, ali je morebiti potrebno celo pooblastilo svojca zbornici, da lahko pridobiva podatke o umrlem.
4. V primeru, da postopanje pod prvo točko praviloma ni dopustno in je pritožbo, ki vsebuje podatke umrlega pacienta, vložil drug subjekt, ki ni svojec (primeroma zdravstveni delavec, ZIRS, ministrstvo za zdravje itd.), kakšno je dolžnostno postopanje zbornice z vidika varstva osebnih podatkov, da lahko pritožbo obravnava in v zvezi z njo pridobiva dodatna pojasnila? Torej ali, od koga in kakšno soglasje mora zbornica pridobiti, da lahko obravnava tako pritožbo v skladu s svojimi akti.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih, zato je spodnje mnenje le informativno.
1. Glede podobnih vprašanj je IP že izdal mnenje št. 07120-1/2022/364, z dne 17. 10. 2022, na katerega se sklicujemo tudi v tem mnenju, saj se, zaradi novega ZVOP-2, stališče IP ni spremenilo.
Dodatno pojasnjujemo:
- Zdravnik, zoper katerega je bila vložena pritožba, se lahko seznani z osebnimi podatki umrlega pacienta na podlagi pravice do izjave po določbah ZUP, če gre za postopanje po ZUP. Na isti podlagi lahko zbornica pridobi pojasnila od zdravnika;
- Zbornica lahko pridobiva pojasnila od tretjih oseb, če je to potrebno za vodenje upravnega postopka po ZUP. Če ne gre za postopanje po ZUP, bi zbornica lahko zahtevala osebne podatke umrlega pacienta od tretjih oseb le na podlagi privolitve pacienta, ki jo je podal za časa življenja.
2. Zgornji odgovor se nanaša tudi na tiste tretje osebe, ki so svojci umrlega pacienta.
3. Zbornica lahko osebne podatke umrlega pacienta pridobiva pod pogoji iz 1. točke zgoraj, lahko pa tudi na podlagi pooblastila (ne privolitve) svojcev umrlega pacienta, če imajo ti izvorno pravico za pridobivanje v nekem zakonu (npr. v 9. členu ZVOP-2).
4. Vsak predlagatelj lahko ob vložitvi pritožbe zbornici predloži osebne podatke umrlega pacienta, ki jih že zakonito vodi.
To mnenje se nanaša na »pritožbeno fazo« oziroma na »predhodni postopek« pred pristojnim odborom, tj. preden je uveden morebiten strokovni nadzor.
K 1 in 2:
Zdravnik, zoper katerega je bila vložena pritožba, bi se lahko seznanil z osebnimi podatki umrlega pacienta tudi na podlagi drugega odstavka 9. člena ZVOP-2, če bi zbornico šteli za pravno osebo javnega prava. Če temu ni tako, se z osebnimi podatki umrlega (ali živečega) pacienta lahko seznani na podlagi 9. člena in 146. člena ZUP (pravica do izjave) in 82. člena ZUP (pravica do pregledovanja upravne zadeve), če se za obravnavo pritožb uporablja ta zakon. Slednje vprašanje ne spada v pristojnost IP. Če bi šlo za osebne podatke živega pacienta, bi bila zbornica upravičena do pridobitve njegovih osebnih podatkov od tretjih oseb na podlagi (f) točke drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (»uveljavljanje, izvajanje ali obramba pravnih zahtevkov«), če bi tretja oseba osebne podatke že zakonito vodila in če bi šlo za uveljavljanje njenih pravnih zahtevkov ali njeno obrambo pred pravnimi zahtevki. Ker se ta podlaga za umrle ne uporablja, je lahko podlaga na primer 34.a in 139. člen ZUP, pod pogojem, da se za ta postopek uporablja ZUP. Če temu ni tako, je podlaga lahko le privolitev ali nek drug zakon, ki nam v tem trenutku ni poznan (odvisno od tega, kdo nastopa kot tretja oseba in kakšno vlogo ima v razmerju do pacienta ali svojcev). Tretje osebe so lahko tudi pacientovi svojci.
K 3:
Pod pogoji iz 1. točke zbornica lahko pridobi osebne podatke, ki se nanašajo na umrlega pacienta, in sicer brez privolitve kogarkoli. ZVOP-2 v 9. členu ne ureja možnosti privolitve svojcev za pridobivanje osebnih podatkov umrlega za namen obravnave pritožb pri zbornici. Če imajo svojci samostojno (lastno) pravno podlago za pridobitev osebnih podatkov (npr. v 42. členu ZPacP ali v tretjem odstavku 9. člena ZVOP-2), bi lahko zbornici dali pooblastilo, da v njihovem imenu pridobiva osebne podatke umrlega.
K 4:
V tem delu se prav tako sklicujemo na mnenje IP št. 07120-1/2022/364, z dne 17. 10. 2022.
Lepo vas pozdravljamo,
mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka