Jedro

Pravilna in prepričljiva je dokazna ocena, da tožniki niso dokazali, da naj bi motilno dejanje storil tretji toženec po naročilu prvega toženca in druge toženke. Zgolj golo, na ničemer osnovano oziroma z ničemer podprto "intimno vedenje" tožnikov, da naj bi motilno dejanje storili toženci, ne zadošča za to, da bi se sodišče lahko prepričalo o navedenem dejstvu.

Tožniki svoje tožbe niso ustrezno in pravočasno razširili na novo (tretje) motilno ravnanje.

Sama odstranitev drevesa tekom pravdnega postopka s strani prvega toženca in druge toženke ne predstavlja pripoznave tožbenega zahtevka, kot to zmotno menijo tožniki.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim so tožniki zahtevali, da toženci v roku 8 dni prenehajo z vsemi motilnimi dejanji, ki motijo ali onemogočajo posest oziroma dostopanje tožnikov z motornimi vozili in delovnimi stroji do nepremičnin tožnikov, pri čemer so dolžni odstraniti požagano drevo, ki se nahaja na makadamski cesti, ki poteka po nepremičnini ID znak: parcela 1 in nepremičnini ID znak: parcela 2. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek v delu, ko so tožniki zahtevali, da se tožencem prepove vsakršna nadaljnja ravnanja, s katerimi bi bila tožnikom motena ali odvzeta posest oziroma bi bilo moteno ali onemogočeno dostopanje tožnikov z motornimi vozili in delovnimi stroji po makadamski cesti. Odločilo je tudi, da so tožniki dolžni tožencem povrniti 100% njihovih stroškov tega pravdnega postopka, v roku 8 dni po prejemu posebnega sklepa o višini stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sklep o višini stroškov bo sodišče izdalo po pravnomočnosti glavne odločbe.

2.Zoper ta sklep so se pritožili tožniki iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1). Predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navajajo, da sta prvi toženec in druga toženka 13. 11. 2022 prostovoljno odstranila drevo s poti. S tem so toženci izpolnili tožbeni zahtevek. Glede na navedeno so toženci dejansko pripoznali tožbeni zahtevek2. Če toženci ne bi izvedli motilnih ravnanj, tožbenega zahtevka ne bi prostovoljno izpolnili. Toženci ne bi imeli nobenega interesa izpolniti tožbeni zahtevek oziroma odstraniti podrtega drevesa s poti.

Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje, saj je napačno sklenilo, da naj ne bi bilo dokazano, da so drevo podrli toženci in s tem motili posest tožnikov. To nedvomno izhaja iz izpovedi tožnikov in vseh priloženih dokazov. Tudi če ne bi bilo dokazano, da je drevo požagal ravno tretji toženec, bi moralo sodišče ugoditi tožbenemu zahtevku zoper prvega toženca in drugo toženko, zoper tretjega toženca pa zahtevek zavrniti (čeprav je iz izpovedi prič izkazano, da je tretji toženec, ki je partner od hčerke prvega toženca in druge toženke, drevo požagal). Prvi toženec in druga toženka sta imela interes, da sta onemogočila vožnjo po njuni parceli, nihče drug ni imel takega interesa. Če bi drevo podrl kdo drug, bi ga toženci odstranili takoj po podrtju, saj je bilo drevo na zemljišču prvega toženca in druge toženke.

Sprememba tožbe ni bila potrebna. Tožbeni zahtevek se nanaša na odstranitev drevesa iz nepremičnin ID znak: parcela 1 in ID znak: parcela 2 in na prepoved nadaljnjih motilnih ravnanj na teh nepremičninah. Zato je tožbeni zahtevek povsem ustrezen, ne glede na to, da je bilo drevo, ki je bilo podrto dne 18. 7. 2022, odstranjeno dne 26. 7. 2022, takoj zatem pa je bilo ponovno podrto drevo. Bistveno je, da je bila tožnikom po 18. 7. 2022 posest motena oziroma odvzeta neprekinjeno do 13. 11. 2022, ko so toženci prostovoljno odstranili požagano drevo s poti. Drevo je nesporno bilo na parceli tožencev, sicer ga ne bi odstranili. Pri tem ni relevantno, ali se je drevo nahajalo v celoti na nepremičnini ID znak: parcela 1, ali deloma na nepremičnini ID znak: parcela 2. Ključno je, da so toženci prostovoljno odstranili drevo s poti, ki so ga sami požagali, s čimer so pripoznali tožbeni zahtevek.

3.Toženci so na pritožbo odgovorili in predlagali zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo. Pravilna in prepričljiva je dokazna ocena, da tožniki niso dokazali, da naj bi motilno dejanje storil tretji toženec po naročilu prvega toženca in druge toženke. Pritožba dokazne ocene ne uspe omajati z navedbo, da pasivna legitimacija tožencev izhaja iz izpovedb tožnikov in vseh priloženih dokazov. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da zgolj golo, na ničemer osnovano oziroma z ničemer podprto "intimno vedenje" tožnikov, da naj bi motilno dejanje storili toženci, ne zadošča za to, da bi se sodišče lahko prepričalo o navedenem dejstvu. Pritožbene trditve tožnikov: - da če bi drevo podrl kdo drug, bi ga toženci odstranili takoj po podrtju, saj je bilo na njihovem zemljišču; - da nihče drug ni imel interesa onemogočiti vožnje tožnikom; - če toženci ne bi izvedli motilnih ravnanj, tožbenega zahtevka ne bi prostovoljno izpolnili, predstavljajo zgolj ugibanja in sklepe tožnikov, ne pa logičnega zaključka, ki bi izhajal iz ugotovljenih dejstev.

6.Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da tožniki svoje tožbe niso ustrezno in pravočasno razširili na novo (tretje) motilno ravnanje, ko naj bi se drevo na sporni cesti po izpovedbah tožnikov pojavilo višje na povsem drugi nepremičnini 3, niti niso navedli, kakšno korist naj bi lastnika te nepremičnine imela od motenja, domnevno izvršenega s strani tretjega toženca. Nasprotno pritožbeno stališče ni pravilno, saj je sodišče prve stopnje v skladu z razpravnim načelom vezano na trditve in zahtevke strank.

7.Sama odstranitev drevesa tekom pravdnega postopka s strani prvega toženca in druge toženke ne predstavlja pripoznave tožbenega zahtevka, kot to zmotno menijo tožniki. Pripoznava zahtevka pomeni toženčevo izjavo, da je tožnikov zahtevek utemeljen. S pripoznavo zahtevka toženec izjavi svojo voljo, da naj bo obsojen na tisto, kar tožnik zahteva s tožbo. Toženec lahko zahtevek pripozna ustno na naroku ali pisno z vlogo, naslovljeno na sodišče. Pripoznava zahtevka mora biti izrecna, nedvoumna in brezpogojna.3 S strani tožnikov zatrjevana odstranitev drevesa s strani prvega toženca in druge toženke ne predstavlja pripoznave tožbenega zahtevka, kot to zmotno meni pritožba, saj ne ustreza prej navedenim kriterijem.

8.Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožnikov zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9.Tožniki s pritožbo niso uspeli, zato sami krijejo svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena in 1. odst. 165. člena ZPP), enako velja za tožence, ki s svojim odgovorom na pritožbo niso prispevali k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji (1. odst. 155. člena ZPP).

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami

2Tožniki se pri tem sklicujejo na odločbo I Cpg 48/2018 z dne 14. 6. 2018.

3Tako tudi Aleš Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list RS in GV založba, 2009, 3. knjiga, str. 77, 78

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 33, 34 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 3, 3/2, 184, 316

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.