Jedro

Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa pravilnosti stališča v pravnomočnem sklepu, da tožeča stranka nima pravnega interesa za konkretno negativno ugotovitveno tožbo.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti stališča v pravnomočnem sklepu, da tožeča stranka nima pravnega interesa za konkretno negativno ugotovitveno tožbo.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tako imenovano negativno ugotovitveno tožbo, s katero je zahteval ugotovitev neobstoja lastninske pravice toženke na delu nepremičnine parc. št. 227/0 k. o. ... in delu nepremičnine parc. št. 228/0 k. o. ..., ki sta na skici sodnega izvedenca M. M. z dne 16. 4. 2007 označena s točkami 1-4-10-8 in v naravi obsegata površino v skupni izmeri 67 m², na njiju pa se nahajata objekt v izmeri 39 m² in funkcionalno zemljišče k njemu v izmeri 28 m², ter ugotovitev, da toženka ni lastnica opisanih delov nepremičnin.

2. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, sodišče druge stopnje pa je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo izpodbijani sklep.

3. Zoper ta sklep je tožnik na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil predlog za dopustitev revizije, in sicer glede več pomembnih pravnih vprašanj: - ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je na pritožbene očitke o procesnih kršitvah odgovorilo le glede v pritožbi uveljavljane kršitve pravice do izjave in protispisnosti, pa še to pavšalno in neargumentirano, o ostalih procesnih kršitvah pa ni reklo ničesar, storilo bistveno kršitev določb postopka iz 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona, bistveno procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma kršitev pravice do izjave na pritožbeni stopnji, kršitev pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS) in pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS); - ali je sodišče druge stopnje ob ugotovitvah, da tožnik negativno ugotovitveno tožbo utemeljuje (zgolj) na trditvi o toženkinem neupravičenem poseganju v njegovo lastnino in da konkretno ugotovitveno tožbo utemeljuje na enakem dejanskem stanju glede posegov toženke v nepremičnino (navedba le hipotetične možnosti „novega vznemirjanja“), storilo bistvene kršitve določb postopka iz 181. in 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena istega zakona, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve, tožniku odreklo sodno varstvo njegovih pravic ter kršilo pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), storilo bistveno procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršitev pravice do izjave, načela kontradiktornosti in pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) ter bistveno kršitev določb postopka iz 108. in 273. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena istega zakona, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve; - ali je sodišče druge stopnje z zaključkom, da je pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (o tem, da je obrazložitev sodišča prve stopnje, da tožnik v tožbi sploh ni zatrjeval pravne koristi, v nasprotju z vsebino same tožbe, zlasti njenima III. in IV. točko, in da zato obstaja nasprotje med obrazložitvijo sodišča in vsebino same tožbe) pavšalen in neobrazložen, storilo relativno bistveno procesno kršitev pri presoji popolnosti in sklepčnosti tega pritožbenega očitka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve, ter posledično tožniku odreklo sodno varstvo ter kršilo njegovo pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave RS); - ali je sodišče druge stopnje s tem, ko pri ugotavljanju pravno relevantnih dejstev (vsebine ugotovitvene tožbe, njenih trditev in namena) ni upoštevalo ne tožbenih trditev (zlasti III. in IV. točke) ne povzetka tožbenih trditev v prvostopenjskem sklepu ne pritožbenih očitkov o bistvenih procesnih kršitvah v zvezi z napačno in nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem, ki se tiče vsebine tožbe, in tožniku v pritožbenem postopku ni dalo možnosti, da se o tem izjavi, storilo bistveno postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršitev tožnikove pravice do izjave, načela kontradiktornosti in pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS; - ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je v obrazložitvi sklepa ugotovilo dejstva, da tožnik negativno ugotovitveno tožbo utemeljuje (zgolj) na trditvi o toženkinem neupravičenem poseganju v njegovo lastnino in da tožbo utemeljuje na enakem dejanskem stanju glede posegov toženke v nepremičnino (da navaja le hipotetične možnosti „novega vznemirjanja“) ter da želi s tožbo doseči sodno varstvo pred neupravičenimi posegi toženke, pri čemer takšne vsebine, trditev in namena v negativni ugotovitveni tožbi sploh ni bilo, zaradi česar obstaja očitno nasprotje med obrazložitvijo sodišča (ugotovljenimi dejstvi glede trditvene podlage tožbe) in vsebino tožbe (njeno trditveno podlago), storilo bistveno postopkovno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, posledično pa tožniku odreklo sodno varstvo njegovih pravic; - ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je razloge sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe povsem ignoriralo in jih ni vsebinsko preigralo, temveč je svojo odločitev oprlo na povsem druge razloge, ko torej ob enaki procesnopravni podlagi iz 181. člena ZPP izpodbijanega sklepa ni utemeljilo z enakimi razlogi kot sodišče prve stopnje, pri čemer je v škodo tožnika ignoriralo tako povzetek tožbenih trditev iz prvostopenjskega sklepa kot pritožbene očitke glede nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja glede tožbenih trditev, tožnika postavilo v slabši pravni položaj od tistega, ki mu ga je dajal sklep sodišča prve stopnje, s čimer je kršilo 359. člen ZPP (reformatio in peius) v zvezi s 366. členom istega zakona, posledično pa kršilo tožnikovo pravico do izjave, načelo kontradiktornosti in pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ter pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS; - glede pravilnosti pravne presoje sodišča druge stopnje o neprimernosti negativne ugotovitvene tožbe, ko to utemeljuje s tem, da bi tožnik sodno varstvo lahko dosegel že z negatorno tožbo, oziroma glede vprašanja pravilnosti pravnega stališča tega sodišča, da je v primeru, ko tožnik kot v zemljiško knjigo vpisan lastnik nepremičnine meni, da toženka neupravičeno posega v njegovo lastnino, za dosego sodnega varstva primerna tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice, temu posledično pa tudi glede vprašanja pravnega pristopa sodišča druge stopnje, ko neprimernost negativne ugotovitvene tožbe utemeljuje z vezanostjo na pravnomočno odločitev o zavrnitvi negatorne tožbe, in glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s temi pravnimi stališči tožniku odreklo sodno varstvo njegovih pravic in mu onemogočilo dostop do sodišča; - glede pravilnosti uporabe 181. in 274. člena ZPP v zvezi z izkazanostjo pogoja pravne koristi tožnika za negativno ugotovitveno tožbo oziroma neizkazanostjo pogoja primernosti te tožbe kot pravnega sredstva za odpravo tožnikove negotovosti glede lastništva spornega dela nepremičnin, posledično pa tudi glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s kršitvijo teh določb in /ali z zavzetimi pravni stališči tožniku odreklo sodno varstvo njegovih pravic in mu onemogočilo dostop do sodišča. 4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).